Biologija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Biologíja (grško βιος: bios - življenje + λογος: logos - beseda, govor) je znanstvena veda o življenju. Preučuje fizične značilnosti in obnašanje organizmov, tako tistih, ki živijo danes, kot tistimi, ki so živeli v davnini, in njihov medsebojni vpliv ter vpliv okolja. Združuje širok spekter znanstvenih disciplin, ki jih dandanes pogosto obravnavamo kot samostojne discipline. Termin »biologija« sta konec 18. stoletja skovala Pierre-Antoine de Monet in Jean-Baptiste de Lamarck.
[uredi] Pregled biologije
Biologi preučujejo življenje na široki ravni velikostnih razredov:
- na ravni atomov in molekul delujejo molekularna biologija, biokemija in genetika (preučevanje organskih molekul, njihovih struktur, lastnosti in medsebojnega vpliva)
- na ravni celice preučuje celična biologija
- na ravni večceličnih organizmov preučujejo fiziologija, anatomija in histologija
- na ravni razvoja ali ontogeneze organizma deluje razvojna biologija
- na ravni populacije organizmov deluje populacijska genetika, medsebojne interakcije organizmov, njihovo obnašanje in prilagajanje pa preučuje etologija
- na ravni, višji od posamične vrste organizmov, deluje sistematika, ki se ukvarja s primerjanjem in razvrstitvijo organizmov
- na najvišji ravni sta ekologija, ki preučuje ekosisteme, združbe organizmov in njihovega okolja, ter evolucijska biologija
- ksenobiologija ali eksobiologija je večinoma špekulativno področje, ki se ukvarja z možnostmi za nastanek in morebitno naravo zunajzemeljskega življenja
- varstvena biologija je znanost o biodiverziteti in o njeni trajnostni rabi za potrebe človeštva
[uredi] Večje veje biologije
Vsebina: | Vrh - 0–9 A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž |
---|
[uredi] A
- Aerobiologija
- Anatomija
- Antropologija
- Astrobiologija
[uredi] B
- Biokemija
- Bionika
- Biogeografija
- Bioinformatika
- Biofizika
- Biologija človeka
- Biologija sesalcev
- Biologija sladkih voda
- Biotehnologija
- Bolezni (Genetske bolezni, Nalezljive bolezni)
- Botanika
[uredi] C
[uredi] E
- Ekologija (Teorijska ekologija, Simbiologija, Autekologija, Sinekologija)
- Etologija
- Embriologija
- Entomologija
- Epidemiologija
- Evolucija (Evolucijska biologija)
- Evolucijska razvojna biologija
[uredi] F
- Fikologija (Algologija)
- Filogenija (Filogenetika, Filogeografija)
- Fiziologija
- Fitopatologija
[uredi] G
- Genetika (Populacijska genetika, Kvantitativna genetika, Genomika, Proteomika)
[uredi] H
- Histologija
- Horologija
[uredi] I
- Ihtiologija
- Imunologija
[uredi] K
- Kinologija
- Kladistika
- Kriptozoologija
- Ksenobiologija
[uredi] L
- Limnologija
[uredi] M
- Morska biologija
- Mikrobiologija (Bakteriologija)
- Molekularna biologija
- Molekularna filogenija
- Morfologija
- Mikologija / Biologija lišajev
- Mirmekologija
[uredi] N
- Nevrobiologija (Nevroanatomija, Nevrofiziologija, Sistemska nevrobiologija, Biološka psihologija, Psihiatrija, Psihofarmakologija, Behavioral science, Nevroetologija, Psihofizika, Računska nevrobiologija, Kognitivne znanosti)
[uredi] O
[uredi] P
- Patologija
- Paleontologija (Paleobotanika, Palezoologija)
[uredi] R
[uredi] S
- Sistematika
- Strukturna biologija
[uredi] T
[uredi] V
- Varstvena biologija
- Virologija
[uredi] Z
[uredi] Sorodne panoge
Medicina -- Medicinska antropologija -- Fizična antropologija -- Veterina -- Agronomija -- Živinoreje -- Gozdarstvo - Biotehnologija
[uredi] Predstavniki in zgodovina
Slavni biologi -- Zgodovina biologije -- Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino -- Časovna preglednica biologije in organske kemije
[uredi] Biologija in evolucija
Eden od osrednjih konceptov biologije je, da se je vse življenje razvilo iz istih skupnih virov in se postopoma razvijalo v procesu evolucije. Prvi, ki je jasno formuliral to zamisel, je bil Charles Darwin, ki je za evolucijski mehanizem predlagal naravno selekcijo. Evolucijsko zgodovino vrste (ter s tem tudi vrst, iz katerih se je razvila) preučuje filogenija. Ta si pri pridobivanju podatkov pomaga z različnimi prijemi. Eden od njih so primerjave zaporedij DNA, kjer sodeluje z molekularno biologijo in genomiko, po drugi pa s primerjavo fosilov in drugih ostankov izumrlih organizmov, s katerimi se ukvarja paleontologija. Biologi analizirajo in urejajo evolucijske odnose z različnimi postopki, kot so filogenetika, fenetika in kladistika. Prelomnice v razvoju življenja, kot jih razume današnja biologija, so zbrane v preglednici »Pregled evolucijskega razvoja«.