Sistematika
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sistemátika je biološka veda, ki se ukvarja s poimenovanjem organizmov in njihovim uvrščanjem v sisteme. Sistematika je podvrsta in starejše ime za taksonomijo.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina sistematike
Aristotel je poznal 520 vrst živali, ki jih je uvrstil v sistem tako, da je spodaj navedel enostavnejše, proti vrhu pa bolj zapletene oblike. Človeka je uvrstil na vrh živalskega sistema. Živali je razvrstil na podlagi njihovega premikanja (zrak, kopno ali voda).
Leta 1172 je andaluzijsko-arabski filozof in zdravnik Ibn Rušd (Averroës) (1126 - 1198), ki je bil kadi v Sevilli, v arabščino prevedel in priredil Aristotelovo knjigo O živalih (de Anima). Njegovo izvirno tolmačenje se je izgubilo, ohranil pa se je prevod v latinščino škotskega matematika in astrologa Michaela Scota (1775 - ok. 1232).
Švicarski naravoslovec Conrad Gessner (1516 - 1565) je podal kritični pregled pogleda na življenje, znanega v njegovem času.
Carl von Linné (1707 - 1778), švedski naravoslovec, je uvedel umetni sistem, ki temelji na primerjanju enega samega ali več poljubnih znakov in dvočlensko poimenovanje. Charles Darwin je uvedel naravni sistem živih bitij, ki je temeljil na evoluciji. V isto sistematsko enoto je uvrstil tiste organizme, ki so si sorodni. Razvil je tudi razvojni nauk - preživijo močnejši, šibkejši izumrejo.
[uredi] Sistematske enote
| kraljestvo (Regnum) |
|||||||
| podkraljestvo (Subregnum) |
|||||||
| deblo (Phylum, Divisio) |
|||||||
| poddeblo (Subphylum, Subdivisio) |
|||||||
| razred (Classis) |
|||||||
| podrazred (Subclassis) |
|||||||
| red (Ordo) |
|||||||
| podred (Subordo) |
|||||||
| nižji red (Infraordo) |
|||||||
| družina (Familia) |
|||||||
| poddružina (Subfamilia) |
|||||||
| pleme (Tribus) |
|||||||
| rod (Genus) |
|||||||
| podrod (Subgenus) |
|||||||
| oddelek (Sectio) |
|||||||
| vrsta (Species) |
|||||||
| podvrsta (Subspecies) |
|||||||
Vrsta je osnovna sistematska enota - njeni predstavniki se lahko med sabo plodijo in imajo plodne potomce.
Danes poznamo dva sistema kraljestev:
- sistem petih kraljestev: cepljivke, enoceličarji, rastline, glive, živali.
- sistem štirih kraljestev: cepljivke, rastline, glive, živali.
Razlika med njima je, da so enoceličarji v sistemu štirih kraljestev razdeljeni med glive, rastline in živali.
[uredi] Dvočlensko poimenovanje
Uvedel ga je Linné, ime je latinsko. Zgradba: prvi del imena pišemo z veliko, drugi pa z malo začetnico. Od ostalega besedila ga ločimo s poševnim tiskom. Primer: čreslov cvet (Fuligo septica) je gliva sluzavka. Prva beseda označuje rod, obe skupaj pa vrsto. Če vrste ne določimo, napišemo npr. Acer sp..
[uredi] Določanje vrste
Za določevanje organizmov uporabljamo določevalne ključe. Poznamo
- dvovejne ali dihotomne ključe, pri katerih izbiramo med dvema lastnostima organizma
- slikovne ključe, kjer vrsto prepoznavamo na fotografijah.
