Geto

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Geto (italijansko ghetto) prvoten pomen besede pomeni livarna, nemško-židovska uličica. S pojmom pa pri nas razumemo zaprte judovske četrti.

Most med dvema četrtima geta v okupiranem poljskem Łódźu

Vsebina

1 Začetki
2 Širjenje getov
3 Prvi preobrat
4 Drugi preobrat
5 Povojna leta
6 Danes
7 Zunanje povezave

[uredi] Začetki

Te četrti so se pojavile v poznem srednjem veku in so ločevale judovsko prebivalstvo od krščanskega. Sprva so tovrstne četrti samo označili, od 3. lateranskega koncila, leta 1179, pa so začeli te dele mest ločevati od ostalih z jarki, zidovi ali ograjami. Prehode so ponavadi stražili krščanski stražarji. Prvi zapis o getih izvira iz Benetk, kjer so leta 1516, sklicujoč se na sklep 3. lateranskega koncila, na silo ločili jude od kristjanov. Ustanovili so posebno mestno četrt »Ghetto Nuovo« (Nova livarna).

[uredi] Širjenje getov

Od 16. stoletja dalje se pojem razširi za vse judovske četrti po Evropi. Tovrstne četrti se v Evropi namreč pojavijo že v pozni antiki. V srednjem veku pa so geti nastajali predvsem na vzhodu (na Poljskem in v Belorusiji). V zahodni Evropi pa nastajajo tovrstne četrti v večjih nemških mestih, in na ozemlju današnje Češke.

[uredi] Prvi preobrat

Razsvetljenstvo prinese prvi preobrat v odnosu do judovstva, kar se s francosko revolucijo še utrdi. S splošno judovsko emancipacijo, ki jo vpelje razsvetljenstvo, se dokončno spremeni tudi struktura getov. Zatiranje in neenakost judovstva v Evropi ponehuje, patent avstrijskega cesarja Jožefa II. iz leta 1782 pa prinese tudi Avstriji politično, družbeno in gospodarsko izenačenje judovstva, čemur leta 1821 sledi tudi Prusija. S tem je prenehal veljati zakon, ki je za Jude določal posebno javno razpoznavno uniformo, dovolilo pa se jim je tudi opravljanje obrti in študij. Do začetka 20. stoletja so bili povsod po Evropi ukinjeni geti.

[uredi] Drugi preobrat

Znamenita fotografija iz varšavskega geta. Vojak na desni s puško je Josef Blösche, imenovan tudi »Frankenstein«. Deček z dvignjenimi rokami, Tsvi C. Nussbaum, je bil aretiran 13. julija 1943, nekaj mesecem pred uničenjem geta.

Ponovno uvedbo getov je s seboj prineslo gibanje nacionalsocializma, ki je s prihodom na oblast kmalu po prvi svetovni vojni začelo z antisemitsko politiko. Novi geti se začnejo ustanavljati na Poljskem takoj ob začetku druge svetovne vojne, kar pa je bil samo začetek sistematskega pobijanja judov skozi celotno vojno.

[uredi] Povojna leta

Povojna leta so v Evropi prinesla tretji preobrat in ponovno izenačenje judovstva s kristjani. Drugod po svetu pa so se začeli pojavljati geti, ki so vključevali druge elemente, tokrat rasne. Tako je režim apartheida v JAR začel leta 1950 uveljavljati zakon, po katerem je bilo črnskemu prebivalstvu prepovedano druženje z belim. To je hkrati vodilo v ustanovitev novega geta (Soweto) v Johannesburgu.

[uredi] Danes

Danes večjih getov po svetu uradno ni, lahko pa k njim prištejemo Zahodni breg, Gazo in druge predele v Izraelu, kjer so tokrat Palestinci na silo ločeni od židov.