Apartheid
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Apartheid (dobesedni pomen v angleščini in afrikanščini ločenost) je bila politična doktrina, s katerim je vlada Južnoafriške republike imenovala svoj sistem rasne segregacije, zatiranja in izkoriščanja. Ta sistem je omogočal belcem, ki predstavljajo manj kot petino prebivalstva, da so vodili politiko južnoafriške republike.
Pod apartheidom so bile svoboda gibanja ter politično in socialno-ekonomske pravice nebelega prebivalstva močno omejene. Bela manjšina razpolaga z večino zemlje. Afričani so potisnjeni vstran; rezervati, ki so jim dodeljeni, predstavljajo manj kot 13 odstotkov državnega ozemlja.
Apartheid je temeljni kamen južnoafriške ekonomske in politične zgradbe; tovarne in podjetja, katerih lastniki so povečini belci in tuje družbe, izkoriščajo apartheid v svojo korist. Vsi so bili deležni ogromnih dobičkov na račun izkoriščanja Afričanov, katerim so odvzeli zemljo in naravna bogastva. Afričani so garali za mezde, ki jim je omogočalo siromašno življenje in s tem predstavljali poceni delavno silo, na kateri je slonelo gospodarstvo Južne Afrike.
Belci sledijo politiki rasne segregacije, odkar so se v Afriki živeči Holandci in angleško govoreče prebivalstvo združili z Aktom iz leta 1909 v Zvezo Južne Afrike. Leta 1948, ko je oblast prevzela narodna stranka, je apartheid postal uradna državna politika. Voditelji južnoafriške vladajoče stranke trdijo, da morajo biti rase ločene in medsebojni kontakti omejeni na najmanjšo možno mero, da se izognejo konfliktom, ki jih povzroča t.i. ločeni razvoj različnih skupin, ter nadaljujejo beli nadzor in oblast nad »temnopoltimi rasami, ki so na nižji razvojni stopnji civilizacije«.
Bivši južnoafriški ministrski predsednik Hendrik F. Verwoerd je leta 1963 rekel skupščinskemu domu: »Če se omejimo na najpreprostejšo obliko problema, je ta nič drugega kot to: mi hočemo Južno Afriko obdržati belo... 'obdržati jo belo' lahko pomeni samo eno, to je bela oblast - ne 'nadzorstvo' ali 'vodstvo' temveč 'kontrola' in 'nadoblast'«.
[uredi] Stališče Združenih narodov do apartheida
Generalna skupščina je obsodila apartheid kot zločin proti človeštvu. Varnostni svet ga opisuje kot »nagnusnega za zavest človeštva«. Apartheid so obsodila vsa telesa Združenih narodov, ki imajo na skrbi vprašanja človekovih pravic, rasne diskriminacije ter dekolonizacije in skoraj vse državne članice Združenih narodov.
Generalna skupščina je razglasila, da je politika, ki temelji na rasni diskriminaciji in rasni vzvišenosti »vredna preziranja in nerazdružljiva s pojmom človekovega dostojanstva«. »Rasna diskriminacija in apartheid predstavljajo resen zadržek ekonomskemu in socialnemu razvoju in ovirajo mednarodni mir za sodelovanje«.
V skladu z gornjimi prepričanji s organi Združenih narodov sprejeli vrsto ukrepov za akcije s strani mednarodne skupnosti s ciljem prenehati z apartheidom.
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
