Nemčija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||
|
Nacionalno geslo: Einigkeit und Recht und Freiheit |
|||
 |
|||
| Uradni jezik | nemščina¹ | ||
| Glavno mesto | Berlin | ||
| Največje mesto | Berlin | ||
| Predsednik: | Horst Köhler | ||
| Kanclerka: | Angela Merkel | ||
| Površina - Skupno - % voda |
61. na svetu 357.022,90 km² 2,18% |
||
| Prebivalstvo - Skupno (2002) - Gostota |
13. na svetu 83.251.851 231/km² |
||
| Nastanek/ združitev |
Verdunski sporazum (843), 18. januar 1871, 23. maj 1949 3. oktober 1990 |
||
| Valuta | evro², nemški kovanci za evro | ||
| Časovni pas | UTC+1 | ||
| Državna himna | Lied der Deutschen (samo le tretja kitica Einigkeit und Recht und Freiheit) |
||
| Vrhnja internetna domena | .DE | ||
| Nacionalna klicna koda | 49 | ||
| (1) danščina, lužiška srbščina, romščina in frizijščina so uradno priznani in zaščiteni kot jeziki manjšin. Spodnjesaščina je zaščitena v Evropski uniji. (2) Pred letom 1999: nemška marka |
|||
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope. Na severu meji na Severno morje, Dansko in Baltsko morje, na vzhodu na Poljsko in Češko, na jugu na Avstrijo in Švico, ter na zahodu na Francijo, Luksemburg, Belgijo in Nizozemsko. Nemčija je ena izmed ustanovnih članic Evropske unije.
Vsebina |
[uredi] Upravna delitev
Zvezna republika Nemčija je upravno razdeljena na 16 zveznih dežel:
|
 |
[uredi] Zgodovina
- Glej glavni članek Zgodovina Nemčije.
Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala oktobra leta 1990 z pridružitvijo dežel Nemške demokratične republike Zvezni republiki Nemčiji. Čeprav se za dogodek pogosto uporablja izraz združitev, je dejansko šlo za priključitev, saj ni nastala nova država.
S tem se je po 45 letih uredilo tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno kapitulacijo Nemčije v 2. svetovni vojni. Po vojni so njen teritorij zasedle sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile:
- Zvezno republiko Nemčijo (proglašeno l. 1949, pogovorno imenovano tudi Zahodna Nemčija) so zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Tu je bilo glavno mesto Bonn.
- Nemško demokratično republiko (proglašeno l. 1949, znano kot Vzhodna Nemčija) pa so socialistično uredile sovjetske zasedbe. Tu pa je bilo glavno mesto Berlin, ki pa je bil razdeljen na večji Vzhodni Berlin in na manjši Zahodni Berlin, ki je bil enklava Zahodne Nemčije. V času velike politične napetosti so z vzhodne strani leta 1961 zgradili Berlinski zid, ki so ga porušili leta 1989 in tako neposredno začeli proces združevanja obeh delov Nemčije, katere nova prestolnica je Berlin.
Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek, medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čimprej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega kmetijstva, z gradnjo prometnic, še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo infrastrukture, s preobrazbo izobraževalnega sistema itd.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Albanija · Andora · Armenija² · Avstrija · Azerbajdžan¹ · Belgija · Belorusija · Bolgarija · Bosna in Hercegovina · Ciper² · Češka · Črna Gora · Danska³ · Estonija · Finska · Francija³ · Grčija · Gruzija¹ · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kazahstan¹ · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Republika Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska³ · Norveška³ · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija¹ · San Marino · Srbija · Slovaška · Slovenija · Španija · Švedska · Švica · Turčija¹ · Ukrajina · Vatikan · Združeno kraljestvo³
1 Pomemben del države leži v Aziji. 2 Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično. 3 Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope.
Belgija | Bolgarija | Češka | Danska | Estonija | Francija | Grčija | Islandija | Italija | Kanada | Latvija | Litva | Luksemburg | Madžarska | Nemčija | Nizozemska | Norveška | Poljska | Portugalska | Romunija | Slovaška | Slovenija | Španija | Turčija | Združene države Amerike | Združeno kraljestvo
Albanija| Andora | Armenija | Avstrija | Azerbajdžan | Belorusija | Belgija | Bosna in Hercegovina | Bolgarija | Ciper | Češka | Črna gora | Danska | Estonija | Finska | Francija | Gruzija | Grčija | Hrvaška | Islandija | Irska | Italija | Kanada | Kazahstan | Kirgizistan | Latvija | Lihtenštajn | Litva | Luksemburg | Madžarska | Makedonija | Malta | Moldavija | Monako | Nemčija | Nizozemska | Norveška | Poljska | Portugalska | Romunija | Rusija | San Marino | Slovaška | Slovenija | Srbija | Španija | Švedska | Švica | Tadžikistan | Turčija | Turkmenistan | Ukrajina | Uzbekistan | Vatikan | Združene države Amerike | Združeno kraljestvo
| Države članice: | Belgija | Francija | Grčija | Italija | Luksemburg | Nemčija | Nizozemska | Portugalska | Španija |
| Pridružene države članice: | Bolgarija | Češka | Estonija | Islandija | Latvija | Litva | Madžarska | Norveška | Poljska | Romunija | Slovaška | Slovenija | Turčija |
| Države opazovalke: | Avstrija | Danska | Finska | Irska | Švedska |
Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
