Antisemitizem
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Antisemitizem je sovražna nastrojenost proti Židom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Višek jasne ideologije Hitlerjevega nacizma je bil najbolj skrajen primer tega fenomena, ki je vodil do genocida evropskih Židov.
Antisemitizem se deli v različne oblike:
Verski antisemitizem oz. antijudizem – Do 19. stoletja je bila večina antisemitizma prvotno verske narave, ki je temeljila na krščanski oz. muslimanski interpretaciji židovske vere. Ker je bilo Židovstvo na splošno največja med krščanskimi manjšinami v Evropi in večini muslimanskega sveta so bili Židje pogosto glavne tarče verskega nasilja in pregona pred Kristjani ter muslimanskimi vladarji. V nasprotju z antisemitizmom na splošno je ta oblika nastrojena direktno proti veri sami in zato na splošno ne vpliva na ljudi židovskega porekla, ki so se spreobrnili v kakšno drugo vero. Zakoni, ki prepovedujejo židovske verske obrede, naj bi imeli korenine v verskem antisemitizmu, kot tudi izgon Židov v Srednjem veku.
Rasni antisemitizem – S svojimi koreninami v antropoloških idejah enotne rase, ki so se začele v razsvetljenstvu je postala prevladujoča oblika antisemitizma od poznega 19. stoletja do danes. Rasni antisemitizem je zamenjal nastrojenost proti Židom, kot vernikom, z idejo, da so Židje sami razločna rasna skupina, ne glede na njihove verske običaje in da so manjvredni oz. nevredni. Z vzponom rasnega antisemitizma so prišle v modo tudi teorije zarot, kjer so se Židje združevali z namenom, da bi nadvladali svet. Takšne teorije so postale popularni izrazi antisemitizma.
Novi antisemitizem – Veliko analitikov in Židovskih skupin meni, da se pojavlja nova oblika antisemitizma, ki se imenuje "Novi antisemitizem".
[uredi] Glej tudi
Ta članek o sociološki temi je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
