Apnenec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Apnenčaste skale pri Krakovu

Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (Ca C O₃) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO₃)₂).

Prvotni vir kalcita so navadno morski organizmi. Ti izločajo lupine, ki se posedajo na dno oceanov kot pelagično blato (glej lizoklina za informacije o raztapljanju kalcita). Sekundarni kalcit je lahko naložen tudi s prezasičenimi meteornimi vodami; podtalnica obarja material iz jam in odlaga delce, zaradi česar nastajajo kapniki. Drugo obliko apnenca, oolitski apnenec, sestavljajo ooliti in ga prepoznamo po zrnatem videzu. Apnenec predstavlja okoli 10 odstotkov celotne prostornine vseh sedimentnih kamnin.

Čisti apnenci so bele ali skoraj bele barve. Zaradi nečistoč, kot so ilovica, pesek, organski ostanki, železov oksid in drugih snovi, so lahko apnenci tudi obarvani, še posebej na preperelih površinah. Apnenec je lahko kristalen, klastičen, zrnast, ali kompakten, odvisno od načina nastanka. Kristali kalcita, kremen, dolomit ali barit, lahko oblikujejo manjše votline v skalah. V plasteh apnenca so pogoste grude roženca ali kremena. Skupki apnenca se dvigujejo z zemljinega površja v pogosto spektakularnih skalnatih izdankih in otočkih. Primeri takšnih izdankov so francoski Verdon Gorge, angleški Malham Cove v Severnem Yorkshireu, in vietnamski narodni park Ha Long Bay.

Travertin je kompaktna različica apnenca, ki jo najdemo ob tokovih, posebej ob slapovih in okoli gejzirjev ali tudi hladnih vrelcev vode. Izhlapevanje vode pušča raztopino, ki je prenasičena s kemijskimi sestavinami kalcita, tako da se odlaga kalcijev karbonat. V okolici slapov najdemo lehnjak, lahek porozen luknjičav travertin.

V pokrajinah, ki jih pretežno sestavlja apnenec, nastajajo kraški pojavi: vrtače, uvale, presihajoča jezera, požiralniki, kraške jame in drugi. Poimenovani so po slovenski pokrajini Kras, v 19. stoletju pa se je pomen iz geografskega razširil na splošni geološki pojem.

[uredi] Raba apnenca

Apnenec lomijo za cestne temelje, gradnjo zgradb in pokrajinske gradnje, ter izdelavo cementa. Posebej popularen je v arhitekturi; številne razpoznavne zgradbe po svetu, posebej v Evropi in Severni Ameriki, so zgrajene pretežno iz tega materiala. Apnenec je na voljo brez težav in ga je relativno preprosto rezati na kocke ali bolj dovršeno rezbariti. Je material, ki traja dolgo in je odporen na vplive okolja, vendar zaradi svoje teže in cene ni praktičen za visoke stavbe. Uporablja se kot fasada na nekaterih nebotičnikih, vendar le v tankih slojih. Apnenec je bil najbolj popularen v zgodnjem 20. in poznem 19. stoletju. Železniške postaje, banke in druge stavbe iz tega obdobja so navadno grajene z apnencem. Kadar so apnenci čisti, imajo snežno belo barvo, takšne apnence lahko najdemo na jadranskih otokih Braču in Hvaru, kjer jih lomijo kot marmor. Organske snovi pa lahko obarvajo apnenec tudi v sivo barvo in črno barvo. Takšen primer imamo v Sloveniji z apnenci v Podpeči pri Ljubljani, kjer jih lomijo kot Podpeški marmor. Specifična teža apnenca je približno 2,6 kg/ dm3.

Čeprav je apnenec v gradbeništvu primeren za vlažne klimatske pogoje, je občutljiv na kisline, zaradi tega v krajih, kjer izdatno uporabljajo apnenec, kisli dež predstavlja velik problem. Kisline v vodi lahko obrabijo podrobnosti kipov ali drugih struktur.