Magnezij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

natrij – magnezij – aluminij Be Mg Ca       Celotna tabela
Splošno
Ime, znak, število	magnezij, Mg, 12
Kemijska vrsta	alkalijske zemeljske kovine
Skupina, perioda, blok	2 (IIA), 3, s
Gostota, trdota	1738 kg/m³, 2,5
Izgled	srebrnkasto bel
Lastnosti atoma
Atomska teža	24,305 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan)	150 pm (145 pm)
Kovalentni polmer	130 pm
van der Waalsov polmer	173 pm
Elektronska konfiguracija	[Ne]3s²
e-na energijski nivo	2, 8, 2
Oksidacijska stanja (oksid)	2 (močna baza)
Zgradba mreže	heksagonalna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	trdno (paramagnetik)
Tališče	923 K (1202 °F)
Vrelišče	1363 K (1994 °F)
Molarna prostornina	14,00 ×10-6 m³/mol
Izparilna toplota	127,4 kJ/mol
Talilna toplota	8,954 kJ/mol
Parni tlak	361 Pa at 923 K
Hitrost zvoka	4602 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost	1,31 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	1020 J/(kg · K)
Električna prevodnost	22,6 106/(m·ohm)
Toplotna prevodnost	156 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial	737,7 kJ/mol
2. ionizacijski potencial	1450,7 kJ/mol
3. ionizacijski potencial	7732,7 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 24Mg 78,99% Mg je stabilen z 12 nevtroni 25Mg 10% Mg je stabilen s 13 nevtroni 26Mg 11,01% Mg je stabilen s 14 nevtroni
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Magnézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12. Magnezij je osmi najpogostejši element in sestavlja okoli 2 % Zemljine skorje, ter je tretji najbolj zastopan element od raztopljenih v morski vodi. Ta alkalijska zemeljska kovina se večinoma uporablja kot sredstvo za izdelavo zlitin aluminij-magnezij.

[uredi] Pomembne lastnosti

Magnezij je dokaj trdna srebrno-bela, lahka kovina (za tretjino lažja od aluminija), ki na zraku rahlo potemni. V obliki prahu se ta kovina na zraku segreje in vžge ter gori z belim plamenom. V obliki kepe ga je težko vžgati, čeprav se zlahka prižge, če ga nastružimo na tanke trakove.

[uredi] Uporaba

Magnezijeve spojine, še posebej magnezijev oksid, se v glavnem uporabljajo za negorečo oblogo v plavžih pri pridobivanju železa in jekla, neželeznih kovin, stekla in cementa. Magnezijev oksid in druge spojine se uporabljajo tudi v kmetijski, kemijski in gradbeni industriji. Glavna raba tega elementa je kot zlitinski dodatek aluminiju, te zlitine aluminija-magnezija pa se uporabljajo v glavnem za izdelavo pločevink za pijače. Magnezijeve zlitine se uporabljajo tudi kot sestavni deli za avtomobile in mehanizme. Ta kovina se uporablja tudi za odstranitev žvepla iz železa in jekla.

Druge rabe:

• Magnezij je, podobno kot aluminij, trden in lahek, zato se pogosto uporablja pri boljših volanih.
• Zlitine z magnezijem so nujne za konstruiranje letal in izstrelkov.
• Kot zlitinski agent ta kovina izboljša mehanske, obdelovalne in varilne lastnosti aluminija.
• Aditivno sredstvo v običajnih gorivih in izdelava grudastega grafita v litem železu.
• Reducirajoče sredstvo za izdelavo čistega urana in drugih kovin iz njihovih soli.
• Magnezijev hidroksid se uporablja v magnezijevem mleku, njegov klorid in sulfat v grenkih solih, njegovi citrati pa v zdravstvu.
• Pogorjen magnezit se uporablja v izolacijske namene kot opeka in podloga v pečeh in pretvornikih.
• Magnezij je tudi vnetljiv in gori pri visoki temperaturi. Zaradi tako ekstremno visokih temperatur je primeren za netenje opozorilnih ognjev pri težavah na prostem.
• Magnezijev karbonat (MgCO₃) v obliki praška uporabljajo športniki, denimo telovadci in dvigovalci uteži, da z njim izboljšajo prijem predmetov - telovadne naprave, droga ali prečke z utežmi.
• Druge rabe vključujejo fotografiranje z bliskovico, svetlobne signale in pirotehniko, vključno z zažigalnimi bombami.

[uredi] Zunanje povezave

Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.