Voda
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
Splošno |
|
|---|---|
| Ime | voda |
| Prikaz |   |
| Kemijska formula | H2O |
| Videz | brezbarvna tekočina |
|
Fizikalne lastnosti |
|
| Atomska teža | 18,01528 a.e.m. |
| Tališče | 273 K (0 °C) |
| Vrelišče | 373 K (100 °C) |
| Kritična temperatura | 647 K |
| Kritični tlak | 22,1 · 106?? Pa |
| Gostota | 1,0 ·103 kg/m3 |
|
Termokemijske lastnosti |
|
| ΔfH0plin | -241,83 kJ/mol |
| ΔfH0tekoče | -285,83 kJ/mol |
| ΔfH0trdno | -291,83 kJ/mol |
| S0plin, 1 bar | 188,84 J/mol·K |
| S0tekoče, 1 bar | 69,95 J/mol·K |
| S0trdno | 41 J/mol·K |
|
Tveganje |
|
| Zaužitje | Potrebna za življenje; prevelika zaužita količina lahko povzroča glavobol, zmedenost in krče, lahko je usodna pri športnikih |
| Vdihavanje | Nestrupena. Topna v notranjosti pljuč. Zadušitev v vodi je utopitev. |
| Koža | Podaljšana potopitev lahko povzroča luščenje. |
| Oči | Nenevarna. |
| Uporabljene so enote SI kjer je bilo možno. Kjer ni drugače navedeno, so mišljeni standardni pogoji.
Viri |
|
Vôda je kemijska spojina in polarna molekula pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko empirično formulo H2O. Formula pove, da je ena molekula vode sestavljena iz dveh vodikovih in iz enega kisikovega atoma. Vodo najdemo skoraj povsod na Zemlji in je potrebna za vse znane oblike življenja. Okoli 70% Zemljine površine je prekrito z vodo.
Vsebina |
[uredi] Splošno
Trdno stanje vode je znano kot (vodni) led, plinsko stanje je vodna para. Enoti za temperaturo (nekdaj stopinja Celzija in sedaj Kelvin) sta določeni s trojno točko vode 273,16 K (0.01 °C) in 611,2 Pa, pri temperaturi in parnem tlaku, ko so trdna, kapljevinasta in plinasta voda v termodinamskem ravnovesju.
Pri temperaturah večjih od 647 K in tlakih večjih kot 22,064 MPa vodne molekule zavzamejo superkritično stanje, kjer kapljevinske skupine plavajo znotraj parne faze.
Velika množina vode lahko pomeni ocean, jezero, reka, potok, kanal, ribnik. Za podatke o oskrbi z vodo glej vodno bogastvo. Glej tudi obala, trajekt, pomol.
Kemiki včasih vodo v šali pojmujejo kot divodikov monoksid ali DVMO (glej http://www.dhmo.org/), s sistematičnim kovalentnim imenom te molekule, še posebej v parodijah o kemijskem raziskovanju, ki kliče po izobčenju te "smrtonosne kemikalije". Sistematično kislinsko ime za vodo je hidroksidna kislina ali hidroksilna kislina, čeprav pojma skoraj nikoli ne uporabljajo.
[uredi] Bipolarna narava vode
Pomembna značilnost vode je njena polarna narava. V vodni molekuli so vodikovi atomi razporejeni na konceh, kisikovi pa v temenih. Ker ima kisik višjo elektronegativnost od vodika, je območje molekule z vodikovim atomom delno negativno nabito glede na vodikovo stran. Molekula s takšno razliko naboja se imenuje dipol. Razlika naboja med seboj privlači vodne molekule kakor tudi druge polarne molekule. To privlačevanje se imenuje vodikova vez.
Ta sorazmerno šibka privlačna sila (glede na kovalentne vezi znotraj same vodne molekule) povzroča fizikalne lastnosti kot je visoko vrelišče, ker je za prekinitev vodikovih vezi med molekulami potrebno veliko toplotne energije. Žveplo, na primer, leži v periodnem sistemu elementov pod kisikom, njegova enakovredna spojina, vodikov sulfid (H2S) nima vodikove vezi. Tako je njegova molekula dvakrat težja od vodne in je pri sobni temperaturi plin. Dodatne vezi med vodnimi molekulami povzročajo, da ima tekoča voda veliko specifično toplotno kapaciteto.
Vodikova vez je odgovorna tudi za nenavadno obnašanje vode pri zmrzovanju. Kakor druge snovi tudi tekočina z nižanjem temperature postaja gostejša. Vendar, z razliko od drugih snovi, pri ohlajanju blizu ledišča prisotnost vodikove vezi pomeni, da molekule pri preurejanju zaradi zmanjšanja svoje energije na najmanjšo možno mero, tvorijo snov, ki je dejansko manj gosta. Zaradi tega led plava v vodi in voda se pri zmrzovanju razširja. Druge snovi se pri strjevanju krčijo. Tekoča voda je najgostejša pri temperaturi 4 °C. To vodi do zanimive posledice med zimskim časom. Ohlajena voda na površini postaja gostejša in potone, pri čemer tvori toplotni tok, ki ohlaja celotno množino vode. Ko temperatura jezera doseže 4 °C, voda na površini, ki se še naprej ohlaja, postane manj gosta, ostaja kot površinska plast, ter končno tvori led. Ker je prenos toplote v spodnjih delih zaradi spremembe gostote onemogočen, bo večji del vsake velike količine zmrznjene vode med zimo še vedno tekoč pri 4 °C pod ledeno skorjo. Na ta način ribe lahko preživijo. To dejstvo je eden od osnovnih zgledov za dobro uravnane fizikalne lastnosti, ki omogočajo življenje na Zemlji in ga uporabljajo kot podporo za antropično kozmološko načelo.
Druga posledica je, da se bo led pri dovolj velikem tlaku stopil.
[uredi] Voda kot topilo
Sestavljena je iz 2 atomov vodika in 1 atoma kisika, pri 4°C ter tlaku 1 bar ima voda največjo gostoto. Poznamo jo v 3 agregatnih stanjih:
- trdno
- plinasto
- tekoče
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Kategoriji: Kemija | Voda
