Slap
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- Za druge pomene glej Slap (razločitev).
Sláp je padajoča voda, ki na kratki razdalji premaguje večjo nadmorsko višino. Lastnosti po ožjem pojmovanju:
- vodotok, ki ima nagib več kot 45° - 100% naklon,
- višinska razlika med vrhom in dnom slapa je enaka ali višja od 5 m,
- razlika med dvema stopnjama slapa je manjša od 5 m.
Vsebina |
[uredi] Delitev slapov
[uredi] Splošna delitev
- majhni slapovi - kaskade
- veliki slapovi - katarakti (poleg višine je pomemben velik vodni pretok)
[uredi] Višina
- brzice
- skočniki (višine od 1-5 m)
- skočniki z močnim pretokom - šumniki
- majhni slapovi (5-15 m)
- srednje veliki slapovi (15-30 m)
- veliki slapovi (več kot 30 m)
[uredi] Geologija
- rastoči slapovi (običajno lehnjakovi slapovi)
- nižajoči slapovi (erozija, korozija, raztapljanje kamnine)
[uredi] Oblika
- prosto padajoči slap
- voda pada čez navpično steno. Stene največkrat naredijo tektonski premiki (npr. Rinka [1])
- pahljača
- slap, kjer je vrh ožji od dna (npr. Gorejca [2])
- strmi potoki
- slap teče po podlagi (npr. Predelski slap [3])
- slap v strmem kanalu - koritu (npr. Slap Igla)
- enostopenjski slap
- dvo- ali večstopenjski slap
- kaskade (npr. slapovi Krke)
- ozkopremenski slap (npr. Peričnik)
- širokopremenski slap (npr. Boka)
- enopramenski slap
- dvo- ali večpramenski slap (npr. Savica [4])
- slapišče (npr. Nadiško slapišče)
- podkev
- slap v obliki črke U (npr. slapovi reke Iguasu)
[uredi] Vodni pretok
- stalni slapovi - stalen pretok vode ali pretežni del leta
- občasni slapovi (Govic)
[uredi] Slovenski slapovi
- Glej tudi: Seznam slapov na Slovenskem
Največ slapov v Sloveniji je v Posočju in na območju Triglavskega narodnega parka [5].
V Evropi ima največ slapov Norveška.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
