Beograd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Béograd (srbsko Београд, Beograd [beógrad], angleško Belgrade, nemško Belgrad, Beli grad) (44°49,8' severno, 20°30,0' vzhodno^(WG), ??? 241 m) je glavno mesto Srbije. Število prebivalcev po popisu leta 2002 je znašalo v ožji okolici 1.273.651, v širši pa 1.576.124. Med njimi je bilo 2084 Slovencev. Največja občina po številu prebivalcev je Novi Beograd z 217.773 stanovalci, najmanjša pa Sopot z 20.390 stanovalci.

Nahaja se v jugovzhodni Evropi na balkanskem polotoku. Mesto leži na sotočju Donave in Save v severni Srbiji.

Beograd je glavno mesto Srbije od leta 1403, v letih med 1918 in 2003 pa je bilo glavno mesto nekdanjih treh držav Jugoslavije (Kraljevina Jugoslavija, SFRJ, Zvezna republika Jugoslavija) ter Državne skupnosti Srbije in Črne gore.

Vsebina 1 Religija 2 Zgodovina mesta 3 Znamenitosti mesta 4 Kultura in umetnost 5 Šport in rekreacija 6 Sestrska mesta 7 Odlikovanja 8 Galerija 9 Glej tudi 10 Zunanje povezave

[uredi] Religija

Po popisu prebivalcev Beograda iz leta 2002 jih je kar 90.68% pravoslavne vere, 1.29% islamske, 1.03% katoliške... Slava oziroma Krstno ime mesta je Spasovdan.

[uredi] Zgodovina mesta

Beograd, mesto z zelo burno zgodovino, je eno najstarejših mest v Evropi. Njegova zgodovina je stara približno 7000 let. Prostor okoli Save in Donave je bil naseljen že v paleozoiku. Iz starejše kamene dobe so najdene kosti in lobanja neandretalca v kamnolomu pri Leštanu, v pečini na Ćukarici in v bližini Bajlonijeve tržnice.

Mnoga današnja naselja beograjske okolice ležijo na kulturnih slojih prejšnjih prazgodovinskih naselbin. Sedem tisoč let p.n.š. je bilo tam prvo neolitsko naselje. Konec 1. stoletja so se naselili Rimljani, okoli leta 630 pa na to območje pridejo Slovani. Mesto je bilo kasneje tudi pod bolgarsko, avstroogrsko ter turško oblastjo.

Leta 1882 Srbija postane kraljevina, Beograd pa njena prestolnica; po prvi svetovni vojni pa prestolnica Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1941 je bil Beograd bombardiran in okupiran s strani Nemcev, a ga je narodnoosvobodilna vojska z zavezniki osvobodila leta 1944. Leto pozneje je bila v Beogradu imenovana Federativna Ljudska Republika Jugoslavija. 1992 leta je Beograd glavno mesto Zvezne Republike Jugoslavije, kasneje pa še Srbije in Črne Gore.

Leta 2006 je Srbija samostojna, suverena in demokratična država.

[uredi] Znamenitosti mesta

Beograd jih ima veliko. To so ulice in trgi, javni vodnjaki in parki, stavbe, trdnjava in cerkve, spomeniki, reke ter druge kulturne in naravne znamenitosti.

Med znamenitejšimi ulicami so Knez Mihailova, Nemanjina in ulica Kralja Petra Prvega. Znanih je tudi kar nekaj trgov in sicer Trg Nikole Pašića, Trg republike (Beograd), Študentski trg, Terazije in Trg Slavija.

Na mestnem področju je 39 javnih vodnjakov ter 18 fontan. Med najstarejšimi vodnjaki so Delijska, Terazijska in Čukur česma. Največje fontane so na Trgu Nikole Pašića, Trgu republike in pred hotelom Interkontinental.

Mesto ima 65 javnih parkov. Najpomembnejši so Kalamegdanski, Tašmajdanski, Pionirski in park Prijateljstva.

Veliko je stavb, ki dajejo okras mestu. Le te so: počivališče kneza Miloša in kneginje Ljubice], Narodna banka Srbije, Narodni muzej, Narodno gledališče, Skupščina Srbije, Beli dvor, Glavna železniška postaja, Beograjska trdnjava, Kalamegdan, Živalski vrt, Sava center in drugi.

Na beograjskih ulicah in trgih je 192 spomenikov, ki so postavljeni v spomin in slavo. Eni izmed mnogih so Pobednik - spomenik neznanemu junaku na Avali, Vuku Karađiću, Ivu Andriću, Karađorđu, knezu Mihailu Obrenoviću, Petru Petroviću Njegošu in drugim.

[uredi] Kultura in umetnost

V Beogradu se letno odvija več kot 9000 gledaliških predstav, umetniških razstav, koncertov, prireditev in drugih kulturnih programov. V mestu je 34 kulturnih ustanov (10 gledališč, 4 mestne knjižnice, 8 zaščitnih ustanov, 12 kulturnih centrov in galerij). Mesto ima 2 državni univerzi, 280 osnovnih in srednjih šol, ter mnogo zasebnih visokošolskih institucij.

[uredi] Šport in rekreacija

Beograd ima več kot 1000 športnih objektov. Opremljeni so skoraj za vse športne aktivnosti, na vseh nivojih tekmovanj. V mestu se je odvijalo že mnogo velikih športnih dogajanj. Prav tako pa so bili beograjski klubi prvaki Evrope in sveta.
Ima več nogometnih in atletskih štadionov. Najbolj znani so štadion Crvene Zvezde-Marakana, Partizana, Obilića, Rada, Radničkega ter mladinski in mestni štadion. Zelo znane dvorane pa so Beograjska arena, Hala Sportova, Pionir, Ledena dvorana, bazen Tašmajdan ter mnogi drugi.

[uredi] Sestrska mesta

Chicago, Illinois, ZDA - sestrsko mesto od leta 2005 Coventry, Velika Britanija - pobrateno mesto od 1957 Druge oblike sodelovanja in prijateljstva med mesti, ki so podobna programom sestrskih/pobratenih mest: Atene, Grčija (od novembra 1966 - Sporazum o sodelovanju in prijateljstvu) Banja Luka, BiH (od leta 2005 - Sporazum o sodelovanju) Peking, Kitajska (od oktobra 1980 - Sporazum o sodelovanju) Berlin, Nemčija (od novembra 1978 - Sporazum o sodelovanju in prijateljstvu) Buenos Aires, Argentina Dayton, ZDA Podgorica, Črna gora Kuvajt, Kuvajt Kijev, Ukrajina (od leta 2002 - Sporazum o sodelovanju Ljubljana, Slovenija (pismo o nameri 2003) Zagreb, Hrvaška (pismo o nameri 2003) Madrid, Španija Milano, Italija (od leta 2000) New Delhi, Indija Rim, Italija (od oktobra 1971 - Sporazum o sodelovanju in prijateljstvu) Saint Petersburg, Rusija Stockholm, Švedska Tel Aviv, Izrael Tripoli, Libija Tunis, Tunizija Dunaj, Avstrija [uredi] Odlikovanja Mesto je prejela naslednja odlikovanja: Legija časti Vojni križec red Karađorđeve zvezde s meči narodni heroj [uredi] Galerija Trdnjava Beograd Cerkev svetega Save Kalemegdan [uredi] Glej tudi seznam mest v Srbiji seznam glavnih mest [uredi] Zunanje povezave Beograd je tudi v Wikislovarju, prostem slovarju. Ta članek o naselju je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.