Rim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

**Rim (Roma)**
Osnovni podatki
Država:	Italija
Dežela:	Lacij (Lazio)
Površina:	1.285 km²
Število prebivalcev:	2.546.804 (2004)
Gostota prebivalstva:	1.945 prebivalcev/km²
Zemljepisna širina:	41° 54‘ severno
Zemljepisna dolžina:	12° 30‘ vzhodno
Nadmorska višina:	37 m
Poštne številke	00100 (standardna), od 00121 do 00199
Tel.omrežna skupina:	06
Upravna razdelitev:	22 mestnih četrti
Uradna spletna stran (ita.):	http://www.comune.roma.it/

Rím (italijansko Roma) je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in pokrajine Rim. Je eno izmed največjih mest v Evropi z približno dvema milijonoma in pol prebivalcev. Rim je znan tudi kot večno mesto (Città eterna). Razprostira se na bregovih reke Tibere in na sedmih mestnih gričih: Palatino (Palatin), Aventino (Aventin), Capitol (Kapitol), Quirinale (Kvirinal), Viminale (Viminal), Esquilino (Eskvilin) in Celio (Celijo).

V središču mesta je najmanjša neodvisna država na svetu Vatikan, dom papeža in sedež osrednje oblasti rimskokatoliške cerkve.

V Rimu imata sedež dva pomembna italijanska nogometna kluba, A.S. Roma in S.S. Lazio, ki svoje domače tekme igrata na olimpijskem stadionu.

[uredi] Zgodovina

Položaj Rima

Glejte glavni članek Zgodovina Rima.

Rim je nastal po vsej verjetnosti z združitvijo različnih plemenskih skupin, ki so živeli na tem območju približno v 8. stoletju pr. n. št. Ampak tradicija pripoveduje, da sta mesto ustanovila brata Romul in Rem 21. aprila leta 753 pr. n. št. Tako je Romul postal prvi rimski kralj, kateremu je sledilo še šest monarhov, ki so bili verjetno vsi etruščanskega porekla. Zadnji izmed teh, Tarkvinij Ošabni, je bil izgnan iz Rima leta 509 pr. n. št. in tedaj je bila ustanovljena Rimska republika (Repubblica Romana), katera je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št.

Med tem časom je Rim bil številne bitke, s katerimi je okupiral celotno Italijo. Prihajalo je tudi do preobratov, denimo leta 387 pr. n. št., ko so Galci napadli Rim in ga skoraj v celoti porušili. Z vojnami proti različnim italskim ljudstvom, Galcem, Kartažanom in Makedoncem so Rimljani utrdili prevlado nad Italijo in se začeli širiti proti Španiji in Makedoniji.

V 1. stoletju. pr. n. št. začne v republiki škripati in se mora soočiti z državljansko vojno in Spartakovim uporom. Rim je nadaljeval svoja osvajanja ozemelj na čelu z Julijem Cezarjem, ki je osvojil Galijo ter razširil državo celo do Sirije in Armenije.

Rimska nadvlada se je tako razprostirala nad prevelikim ozemljem, zato je postal nadzor za Rim pretežak. To je privedlo do nastanka Rimskega imperija.