Demokracija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
-
Za druge pomene glej Demokracija (razločitev).
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) - »vlada ljudstva«) je državna ureditev, v kateri najpomembnejše odločitve sprejme ljudstvo in ne vladar po svoji volji.
Ljudstvo ima oblast in to pravico izvršuje neposredno (na referendumu); večinoma pa posredno, preko volitev v nacionalno predstavniško telo (parlament) in vsakodnevnega vpliva in nadzora v okviru civilne družbe. Se pravi, vpliv ljudstva na oblast je nezanemarljiv in bistven.
Osnove demokracije so osnovane v ti. Zlati dobi Aten (Solon), moderna demokracija pa je izoblikovana v srednjeveški Angliji, ko so dedno oblast kralja začeli omejevati meščani s svojo institucijo parlamenta. Sčasoma se je oblast razdelila na zakonodajno, izvršno in sodno, ki se medsebojno nadzorujejo, nad vsemi pa bedi civilna družba.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o sociološki temi je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
