1944
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: | 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje | |
Desetletja: | 1910. 1920. 1930. - 1940. - 1950. 1960. 1970. | |
Leta: | 1939 1940 1941 1942 1943 - 1944 - 1945 1946 1947 1948 1949 | |
Leto 1944 po področjih | Film - Književnost - Glasba - Politika - Šport - Znanost | |
Ljudje | Rojstva - Smrti |
Vsebina |
[uredi] Dogodki
- 12. januar - sestaneki Charles de Gaulle-Winston Churchill v Marakešu
- 14. januar - ubit Walthère Dewé
- 15. januar - skupina G izvede sabotaže na elektično-komunikacijsko omrežje
- 22. januar - angloameriško izkrcanje pri Anziu
- 24. januar - Dwight David Einsenhower je imenovan za vrhovnega zavezniškega poveljnika sil, namenjena za izkrcanje na zahodno Evropo
- 27. januar - Liberija napove vojno Tretjemu rajhu in Japonski.
- 31. januar - ameriška vojska se izkrca na Marshallovih otokih
- 14. februar - konec bitke za Leningrad
- 15. februar - zavezniško letalsko bombandiranje samostana Monte Cassino
- 19. februar - pričetek prvega zasedanja SNOSa v Črnomlju
- 20. februar - norveško odporniško gibanje potopi trajekt z tovorom težke vode iz Vemorka
- 23. februar - ameriška vojska zavzame Eniwetok v Marshallovem otočju
- 3. marec - zavezniško letalstvo bombandira Rim
- 4. marec - USAF prvič bombandira Berlin podnevi
- 10. marec:
- - zavezniško letalstvo bombandira Rim
- - ustanovljen grški Začasni komite narodne osvoboditve
- 14. marec - zavezniško letalstvo bombandira Rim
- 15. marec:
- - Rdeča armada prodre čez Bug
- - bitka na planoti Glières
- 19. marec:
- - Rdeča armada prodre čez Dnester
- - nemška vojska zasede Madžarsko
- 29. marec - Rdeča armada prodre čez Prut
- 30. marec - Rdeča armada osvobodi Černjahovsk
- 2. april - pokol v Ascqu
- 10. april - Rdeča armada osvobodi Odeso
- 27. april - nemiri v Bejrutu
- 9. maj - Rdeča armada osvobodi Sevastopol
- 12. maj - začetek zavezniške ofenzive v Italiji
- 14. maj - zavezniška vojska prebije Gustavovo linijo
- 18. maj - zavezniki zavzamejo Monte Cassino in Cassino
- 25. maj - vzpostavitev stika z anciškem mostišču
- 3. junij - CFLN se razglasi za Začasno vlado francoske republike (GPRF)
- 4. junij - zavezniška vojska vkoraka v Rim
- 5. junij - italijanski princ Umberto II. Savojski postane regent kraljevine
- 6. junij:
- 7. junij:
- - Leopold III. in družina je deportirana v Tretji rajh
- - pokol v Tullu
- 8. junij - zavezniki osvobodijo Bayeaux
- 10. junij - pokol v Oradour-sur-Glane
- 13. junij - izstrelitev prvih letečih bomb na Združeno kraljestvo
- 14. junij - Charles de Gaulle se vrne v Francijo
- 16. junij - na Visu podpisan sporazum Tito-Šubašić
- 19. junij - Rdeča armada prebije Mannerheimovo linijo
- 20. junij - Rdeča armada zavzame Viborg
- 23. junij - začetek sovjetske ofenzive na centralni fronti
- 24. junij - dansko odporniško gibanje poruši največjo tovarno orožja v prestolnici
- 26. junij:
- - Rdeča armada osvobodi Vitebsk
- - začetek splošne stavke na Danskem
- 27. junij - ameriška vojska zavzame Cherbourg
- 5. julij - Rdeča armada osvobodi Minsk
- 9. julij - britanska vojska zavzame Caen
- 12. julij - zadnji ministrski svet Vichya
- 16. julij - Rdeča armada osvobodi Vilno
- 18. julij - ameriška vojska zavzame Saint-Lô
- 20. julij - neuspel atentat na Hitlerja
- 21. julij:
- 23. julij - ustanovljen Poljski nacionalni komite
- 27. julij - ZSSR prizna Poljski nacionalni komite
- 31. julij:
- - ameriška vojska zavzame Avranches
- - Rdeča armada osvobodi Lvov in Brest-Litovsk
- 1. avgust - začetek varšavske vstaje
- 2. avgust - prekinitev diplomatskih stikov med Tretjim rajhom in Turčijo
- 3. avgust - nemška vojska v Bretanji je odrezana
- 9. avgust:
- 10. avgust:
- - FFL osvobodi Alençon
- - železničarska stavka v Parizu
- 15. avgust:
- 17. avgust - ameriška vojska zavzame Chartres in Orléans
- 18. avgust - stavka PTT v Parizu
- 19. avgust:
- - bitka pri Falaise-Argentanu
- - vstaja v Parizu
- 20. avgust - FFI osvobodi polotok Quiberon
- 21. avgust - začetek anglo-ameriško-sovjetske konference v Dumbarton Oaksu
- 22. avgust - zavezniki osvobodijo Firence
- 23. avgust:
- - vstaja v Bukarešti
- - Romunija kapitulira in napove vojno Tretjemu rajhu
- 24. avgust - FFL prodre v Pariz
- 25. avgust:
- 26. avgust - Charles de Gaulle pride v Pariz
- 28. avgust - zavezniki osvobodijo Grenoble in Marseille
- 31. avgust - Charles de Gaulle razpusti CNR
- 3. september - FFL osvobodi Lyon in Saint-Étienne, britanska vojska pa Lille in Bruselj
- 4. september:
- - britanska vojska osvobodi Anvers
- - Finska kapitulira
- 5. september:
- - Nizozemska, Belgija in Luksemburg podpišejo sporazum Beneluks
- - ZSSR napove vojno Bolgariji
- 8. september:
- 9. september:
- 10. september - francoska vlada razveljavi vichyjsko zakonodajo
- 11. september:
- 12. september:
- - zavezniki osvobodijo Havre in Luksemburg
- - ZSSR, ZDA, Združeno kraljestvo in Romunija podpišejo premirje
- 13. september - zavezniki prodrejo v Tretji rajh
- 15. september:
- - Rdeča armada in Titoove enote se srečajo pri Negotinu
- - zavezniki osvobodijo Nancy
- 17. september:
- - začetek operacije Market-Garden
- - splošna želežničarske stavke na Nizozemskem
- 18. september - ameriška vojska ozasede Brest
- 19. september - zavezniki in Finska podpišejo premirje
- 20. september - princ Charles postane regent Belgije
- 22. september - zavezniki osvobodijo Bologne
- 24. september - FFI se vključi v FFL
- 25. september - Tretji rajh mobilizira Volkssturm
- 29. september - začetek konference v Dumbarton Oaksu med ZDA, Združenim kraljestvom in Kitajsko
- 30. september - zavezniki osvobodijo Calais
- 1. oktober - Kanadske enote obkolijo in zajamejo 5.000 nemških vojakov pri Callaisu.
- 2. oktober - konec varšavske vstaje
- 4. oktober - britanska vojska se izkrca v Grčiji
- 6. oktober - Rdeča armada prodre na Madžarsko
- 7. oktober - vzhodne arabske države podpišejo aleksandrijski sporazum
- 8. oktober - Britanske enote osvobodijo Korint v Grčiji
- 9. oktober - začetek moskovske konference
- 13. oktober - Rdeča armada zasede Rigo
- 14. oktober - britanska vojska zasede Atene
- 15. oktober - madžarski regent Miklós Horthy zaprosi za premirje; oblast prevzame nemški okupator
- 18. oktober - Rdeča armada prodre v Vzhodno Prusijo in Češkoslovaško
- 19. oktober - anglo-indijske enote zavzamejo Tiddim na Burmi
- 20. oktober:
- 28. oktober:
- - v Franciji razpustijo vse oborožene sile, ki ne pripadajo vojski ali policiji
- - Bolgarija in Sovjetska Zveza podpišeta premirje v Moskvi
- 6. november - zavezniki osvobodijo Grčijo
- 7. november - Theodor Roosevelt je ponovno izvoljen za predsednika ZDA
- 12. november - RAF potopi nemško vojaško ladjo Tirpitz
- 13. november - Rdeča armada prodre čez Donavo
- 17. november - Ameriška podmornica Spadefish potopi japonsko pomožno letalonosilko Shinyo
- 18. november - zavezniki osvobodijo Monttbéliard
- 20. november - Nemške enote se umaknejo iz Tirane, Albanija
- 22. november - Sovjetske enote obkolijo Budimpešto
- 23. november - FFL osvobodi Strasbourg
- 26. november - Heinrich Himmler ukaže porušiti krematorij v Auschwitzu
- 28. november - pristanišče v Anversu prične obratovati
- 2. november - začetek francosko-sovjetske konference v Moskvi
- 16. december - začetek ardenske ofenzive
- 22. december - Vo Ngujen Giap postane voditelj novonastale vietnamske osvobodilne vojske
- 26. december:
- - začne se bitka za Budimpešto
- - pričetek nemškega umika iz Ardenov
[uredi] Rojstva
- 28. marec - Richard Francis Dennis »Rick« Barry III., ameriški košarkar
- 14. maj - George Walton Lucas mlajši, ameriški filmski režiser
- 7. september - Bora Milutinović, srbski nogometni trener
- 9. oktober - Peter Tosh, jamajški pevec roots rock reggaeja, kitarist, glasbenik († 1987)
- 2. december - Ibrahim Rugova, kosovsko-albanski politik († 2006)
- Prince Far I, jamajški pevec roots rock reggaeja, glasbenik († 1983)
[uredi] Smrti
- 10. februar - Eugène Michel Antoniadi, grški astronom turškega rodu (* 1870)
- 26. julij - Reza Pahlavi, odstavljeni iranski šah
- 31. julij - Antoine de Saint-Exupery, francoski pilot in pisatelj
- 14. oktober - Erwin Johannes Eugen Rommel, nemški feldmaršal (* 1891)
- 7. november - Franc Rozman-Stane, slovenski partizanski komandant (* 1911)
- 22. november - sir Arthur Stanley Eddington, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik, popularizator znanosti (* 1882)
[uredi] Nobelove nagrade
- fizika - Isidor Isaac Rabi
- kemija - Otto Hahn
- medicina - Joseph Erlanger, Herbert Spencer Gasser
- književnost - Johannes Vilhelm Jensen
- mir - Mednarodni komite Rdečega križa