Slovenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Republika Slovenija
Zastava Grb
Himna: Zdravljica
Glavno mesto: (največje mesto):	Ljubljana 46°03′N 14°30′E
Uradni jeziki:	slovenščina, italijanščina1, madžarščina1
Vladavina:	Parlamentarna republika
- Predsednik	Janez Drnovšek
- Ministrski predsednik	Janez Janša
Neodvisnost	Od Jugoslavije
- Razglašena	25. junij 1991
- Priznana	1992
Vstop v EU:	1. maj 2004
Površina:
- skupaj:	20.273 km² (153.)
- Vodna površina (%):	0,6%
Prebivalstvo:
- ocena leta Marec 2006:	2.004.3942 (145.)
- štetje leta 2002	1.964.036
- Gostota:	97/km² (101.)
BDP (PKM)	ocena leta 2005
- skupaj:	43,69 milijarde USD (81.)
- na prebivalca:	$21.911 (31.)
HDI:  (2003)	0,904 (visok) (26.)
Valuta:	Tolar3 (SIT)
Časovni pas:	CET (UTC+1)
- Poletni čas:	CEST (UTC:+2)
Vrhnja internetna domena:	.si4
Klicna številka:	+386
1 V občinah z italijansko ali madžarsko narodno skupnostjo. 2 Vir: Statistični urad Republike Slovenije: Prebivalstvo, Slovenija, 31. marec 2006 3 1. januarja 2007 ga bo zamenjal evro (EUR). 4tako kot ostale države članice Evropske unije tudi .eu. prikaži • pogovor • uredi

Repúblika Slovénija je obmorska in podalpska demokratična država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško, na jugozahodu pa ima izhod na Jadransko morje.

Slovenija je članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO in Evropske unije od leta 2004.

Vsebina 1 Zgodovina 2 Gospodarstvo 3 Politika 4 Demografija 5 Upravna razdelitev 6 Geografija Slovenije 6.1 Naravne znamenitosti 7 Prazniki in dela prosti dnevi 8 Glej tudi 9 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Glejte glavni članek Zgodovina Slovenije

Slovanski predniki današnjih Slovencev so se na ozemlju Slovenije naselili v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država alpskih Slovanov po padcu Rimskega imperija. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom, priznala bavarsko nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v frankovsko grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba - Karniola, ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz Salzburga in Ogleja začelo širiti tudi krščanstvo.

Okoli leta 1000 so bili napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini. V latinici je bilo zapisano tudi prvo slovansko narečje. V 14. stoletju je padla večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar je pozneje postala Avstro-Ogrska. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na dežele: Kranjsko, Trst, Istro, Goriško, Koroško in Štajersko.

V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo.

Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavija.

Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 29. novembra 1945. Država se je leto kasneje 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.

[uredi] Gospodarstvo

Ta del članka je škrbina. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga razširite.

[uredi] Politika

Glejte glavni članek Politika Slovenije.

Vodja države je predsednik, ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je Vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi državni zbor Republike Slovenije.

Nepopolni dvodomni parlament Slovenije sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

[uredi] Demografija

Glejte glavni članek Demografija Slovenije

Etnične skupine, ki prebivajo na področju Slovenije, so: (Popis 2002 PDF)

• Slovenci (83,06 %)
• Srbi (1,98 %)
• Hrvati (1,81 %)
• Bošnjaki (1,10 %)
• Muslimani (v smislu etične skupine) (0,53 %)
• Madžari (0,32 %)
• Albanci (0,31 %)
• Makedonci (0,20 %)
• Črnogorci (0,14 %)
• Romi (0,17 %)
• Italijani (0,11 %)

Avstrijci, Čehi, Nemci, Poljaki in Rusi predstavljajo manj kot 0,01% prebivalstva, pri 8,90% populacije pa je podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana življenjska doba je bila leta 2005 73 let za moške in 81 za ženske.

Povprečna naseljenost je 95 prebivalcev na km². Približno polovica prebivalstva živi v urbanih naseljih, drugi pa na podeželju.

Uradni jezik je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob meji z Madžarsko in Italijo), je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.

[uredi] Upravna razdelitev

Glejte glavni članek Upravna delitev Slovenije.

Slovenija je upravno razdeljena na 210 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine.

Poleg delitve na pokrajine obstaja 12 statističnih regij:

1. Pomurska regija
2. Podravska regija
3. Koroška regija
4. Savinjska regija
5. Zasavska regija
6. Spodnjeposavska regija
7. Jugovzhodna Slovenija
8. Osrednjeslovenska regija
9. Gorenjska regija
10. Notranjsko - kraška regija
11. Goriška regija
12. Obalno - kraška regija

[uredi] Geografija Slovenije

Glejte glavni članek Geografija Slovenije

Geografsko leži Slovenija v Srednji Evropi, na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Sredozemlja. Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo gozdovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom Triglavom (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina Kras. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v Evropi. Postojnska jama in Škocjanske jame, ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto kapnikov. Slednje so tudi na Unescovem seznamu kulturne in naravne dediščine.

Več kot polovico površine pokrivajo gozdovi - 1.163.812 ha (v Evropi imata več gozdov samo še Finska in Švedska).

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema Triglavski narodni park (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v reliefu (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 praprotnic in cvetnic ter 50.000 različnih živalskih vrst. Številni so tudi živalski in rastlinski endemiti.

Podnebje v Sloveniji je alpsko, celinsko in sredozemsko.

[uredi] Naravne znamenitosti

• Geometrično središče Slovenije (Geoss)
• Triglavski narodni park
• Kraške jame
• Robanov kot
• Topla
• Cigonca
• Notranjski Snežnik
• Rakov Škocjan
• Krakovski gozd
• Donačka gora
• Kozlerjeva gošča
• Divje jezero
• Cerkniško jezero
• Blejsko jezero

[uredi] Prazniki in dela prosti dnevi

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS/I, št. 26-1091/1991) določa naslednje praznike in dela proste dneve:

Prazniki

• 1. in 2. januar - novo leto
• 8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
• 27. april - dan upora proti okupatorju
• 1. in 2. maj - praznik dela
• nedelja sedem tednov po veliki noči - binkoštna nedelja, binkošti
• 25. junij - dan državnosti
• 17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni (ni dela prost dan)
• 15. september - dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan)
• 1. november - dan spomina na mrtve
• 23. november - dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan)
• 26. december - dan samostojnosti in enotnosti

Dela prosti dnevi

• nedelja po prvem pomladanskem ščipu - velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
• 15. avgust - Marijino vnebovzetje
• 31. oktober - dan reformacije
• 25. december - božič

[uredi] Glej tudi

• Seznam suverenih držav
• Slovenska književnost
• Slovenska vojska
• Slovenska osamosvojitvena vojna
• Zavarovana območja Slovenije

[uredi] Zunanje povezave

• Uradni slovenski turistični portal
• Interaktivni zemljevid Slovenije
• CIA - Factbook (v angleščini)
• InfoSlovenia.be (v angleščini in nizozemščini)