Anarhizem
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Ta članek je del niza člankov o anarhizmu. Uredi |
|
Šole anarhizma Anarhični sindikalizem Anarhizem po svetu Anarhizem v Španiji Anarhizem v kulturi Anarhistična ekonomija Anarhizem v zgodovini Pariška komuna Drugi članki Seznam anarhistov Povezane teme Proti-globalizacija |
Anarhizem je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične filozofije in družbena gibanja, ki zagovarjajo odstranitev hierarhije in vsiljene avtoritete. Te filozofije opredeljujejo anarhijo kot družbo temelječo na prostovoljnem sodelovanju svobodnih posameznikov. Filozofska anarhistična ideja ne odobrava kaosa ali anomije — s "anarhijo" opisuje naravo človeških odnosov, ki so namenoma ustanovljeni in vzdrževani.
Medetm ko sta individuvalna svoboda in odpor proti državi prvotni težnji anarhizma, večina anarhistov vztraja, da je anarhizem veliko več kot to. Med raznimi anarhističnimi političnimi filozofijami obstajajo velike razlike, tako da se tudi skupine z zelo drugačnimi pogledi včasih smatrajo za anarhistične. Na to, da so menja zelo različna, kažejo različna mnenja o vlogi nasilja v vzgojnem anarhizmu, izbiri najprimernejšega ekonomskega sistema, odnosi med tehnologijo in hierarhijo, interpretacije egalitarnih idej, in zaželjenost različnih organizacij.
[uredi] Anarhija
Anarhija dobesedno pomeni pomankanje hierarhije. Pogosto je izraz anarhija uporabljen za "brez-zakonsko stanje ali politični nered", ki pa se pravilno imenuje anomija. Taka uporaba besede vsiljuje široko definicijo: po navadi vsako situacijo v kateri ni mednarodno priznane vlade, imenujemo anarhistično. Aktualen primer je politično stanje v Somaliji, v kateri vlada kaos [1].
Vendar pa anarhija v anarhističnih filozofijah pomeni ali "anahistično družbo" (družbo v kateri se posameznikov ne omejuje) ali, bolj široko, vsak odnos ali niz odnosov, ki kažejo na pomankanje hierarhije. Le redki anarhisti bi imeli stanje v Somaliji za primer "anarhije". Stanje v Somaliji bi za večino bila oblika despotizma, za katero je značilna brutalna uporaba sile s strani samo-oklicanih voditeljev. Anarhisti prav tako ne verjamejo v "...anarhija vodi v despotizem ... despotizem vodi v anarhijo...", kot je zapisala Jean-Francois Revel v knjigi Democracy against Itself. [2].
Anarhistične teorije imajo načelne kritike vlad kot omejitev, vizije družbe brez vlade, in način kako doseči tako družbo. Podrobnosti političnih, ekonomskih in družbenih organizacij anarhističnih družb se razlikujejo med raznimi smermi anarhističnih političnih mišlenj, kot tudi predvideni načini za doseg le-teh. Vse anarhiste pa združujejo najosnovnejša načela, kot je ne-hierarhičnost (v anarhistični družbi ne obstaja nikakršna družbena hierarhija) in njene izpeljanke, na primer načelo enakopravne odločujoče moči (vsi imajo enako močno mnenje; če ima kdo več moči, se ustvari hierarhija). Pomembno dejstvo je, da anarhisti niso proti organizacijam samim, ampak proti njihovem omejevanju. Anarhisti zato podpirajo delavske svetove, splošna zborovanja, kolektive, in federacije in mreže raznih organizacij, katerih cilj je izvajanje akcij, reševanje problemov, tudi za voljo proizvodnje in potrošnje.
Zgodovinsko je bil izraz "anarhist" uporabljen kot žaljivka političnim nasprotnikom in je pomenila "advokastki kaos". Primer so bili Razjarjenci v francoski revoluciji, ki so jih nasprotniki imeli za anarhiste. Ti levičarji so zagovarjali družbeno enakost in splošno volilno pravico. Še dandanes mnogi odpisujejo družbena gibanja kot "anarhistična", v očeh mnogih pa ta izraz še vedno poraja sliko terorista ali kakega drugega zločinca. Čeprav anarhisti take vrste obstajajo, pa so mnenja od uporabi naslija v anarhizmu zelo deljena, od podpornikov nasilja v samoobrambi do tistih, ki vsako naslilje vidijo kot poizskus uveljvanjanja hierarhije.
[uredi] Zgodovina anarhizma
[uredi] Predhodniki anarhizma
Anarhistični primitivisti trdijo, da je najdaljše odbobje pred zapisano zgodovino bilo organizirano po anarhističnih načelih. Razprave tečejo o morebitnih antropoloških odkritjih, ki bi to potrjevale.
Nekateri anarhisti pudarjajo pomen taoizma, ki se je razvil v starodavni Kitajski, kot izvor anarhističnih stališč [3]. Podobno lahko anarhistične težnje zasledimo pri filozofih Antične Grčije, kot je aristipus, ki je bil mnenja, da misleci ne bi smeli odstopiti svoje svobode državi [4]. Tudi nekatera kasnejša gibanja so imela lastnosti, ki bi jih lahko interpretirali kot anarhistične.
Prvza znana omeba izraza anarhija se pojavi v dramski igri Sedmerica proti Tebam dramatika Ajshila leta 467 pr. n. št. V tej igri Antigona zavestno ne upošteva državnih zakonov in pokoplje telo brata Polinejka, ki je umrl na strani poraženih v bitki za Tebe.
V Antični Grčiji se je prvič pojavil primer anarhizma kot filozofskega ideala v obliki stoicstičnega filozofa Zenona, ki je bil po trditvah Kropotkina "najboljši eksponent anarhistične filozofije v antični Grčiji". Kropotkin povzema: "Zenon je zavračal vsemogočnost države, njenih posegov in organizacije, in razglasil suverenost moralnih zakonov posameznika." Znotraj grške filozofije je Zenonova vizija svobodne družbe brez vlade nasprotna državni utopiji Platonove republike. Zeno je poudarjal, da čeprav instikti preživetja vodijo do egoizma, je narava poskrbela za proti-utež s tem, ko je človeku dala instink socialnosti. Kot mnogi anarhisti je verjel, da če bi ljudje delovali po svojih intinktih, ne bi potrebovali sodišč ali policije, templjev in denarja (nadomestila bi ga blagovna izmenjava). Zenonova zapuščina je bila ohranjena le v raznih citatih. [5]
V Atenah se leto 404 pr. n. št. omenja kot "leto anarhizma". Po mnenju zgodovinarja Ksenofona se je to zgodilo navkljub temu, da je Atenam med tem časom vladal "Trideseterica", ki so jo imenovali Špartanci po zmagi v drugi peloponeški vojni, in je bil imenovan arhont. Navkljub vladarju, pa so prebivalci rajši govorili o "letu anarhizma", ker je bil izvoljen med vlado majhnega kroga odločnikov.
Grška filozofa Platon in Aristotel sta anarhizem uporabljala v povezavi s demokracijo negativno, ki ji nista zaupala, ker naj bi bila že po naravi ranljiva in naj bi težila k tiraniji. Platon je bil prepričan, da orupcija demokracije razrahlja "naravno" hierarhijo med družbenimi razredi do te mere, da "anarhija najde pot v vsako zasebno hišo" ('Republika', knjiga 8). Aristotel je o tem govoril v 6. knjigi 'Politike', kjer je razpravljal o možnosti, da bi višji razredi izvedli politični preobrat zaradi prevladujoče "anarhije in nereda" v državnih zadevah. Bil je mnenja, da bi demokracija dosegla dobro sprejetost med sužnji, ženskami in otroci, ker naj bi bilo razudano življenje boljše kot razumno.
Prekrščevalci iz 16. stoletja so priznani, kot prehodniki modernega anarhizma. Bertrand Russell je v svoji knjigi [[Zgodovina zahodne filozofije] zapisal, da so prekrščevalci zavračali vse zakone, ker so verjeli, da bo vsakega dobrega človeka vodil sveti duh (ta premisa je vodila do komunizma).
Gerrard Winstanley, ki je v 17. stoletju izdal brošuro v kateri je pozival k skupni lastnini in družbeni in ekonomski organizaciji v malih agrarnih skupnostih, velja za predhodnika modernega anarhizma. Prvi moderni avtor, ki je objavil razpravo, ki zagovarja brez-vladje, je bil William Godwin v delu Preiskava zadevajoč politično pravico (1793); čeprav ni uporabil besede anarhizem, mnogi menijo, da je začetnik filozofskega anarhizma [6]. Izraz "anarhist" so v francoski revoluciji uporabljali kot žaljivko za levičarje, vendar pa je Pierre-Joseph Proudhon izraz uporabil za ime njegove politične filozofije v 1840ih.
[uredi] Moderni anarhizem
[uredi] Anarhizem danes
[uredi] Zgodovinski primeri družb, ki so se upešno organizirale po anarhističnih načelih
[uredi] Španska revolucija (1936-1939)
[uredi] Ukrajinsko in Makhnovistično gibanje (1918-1921)
[uredi] Primeri revolucij in vstaj z anarhističnimi lastnostmi
[uredi] Madžarska revolucija (1956)
[uredi] Kwangjuvovska vstaja (maj 1980)
[uredi] Situacionisti in delavsko/študentsko zaposlitveno gibanje (maj 1968)
[uredi] Zapatističa avtonomna mestna uprava
[uredi] Kristijanija (1970-sedanjost)
[uredi] Argentina (2001-sedanjost)
[uredi] Gibanje brezplačne programske opreme
[uredi] Wikipedija
[uredi] Šole anarhističnih mišljenj
[uredi] Anarhistični sindikalizem
[uredi] Anarhistični komunizem
[uredi] Anarhistični kapitalizem
[uredi] Ekološki anarhizem
[uredi] Anarhistični primitivizem
[uredi] Uporniški anarhizem
[uredi] Tehnološki anarhizem
[uredi] CrimethInc.
[uredi] Feministični anarhizem
[uredi] Pojmovanje anarhistične družbe
[uredi] Anarhistične socialne organizacije
[uredi] Anarhistične ekonomske organizacije
[uredi] Večji konflikti znotraj anarhističnega mišlenja
[uredi] Nasilje in nenasijle
[uredi] Pacifizem
[uredi] Seksualne povezave
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zgodovinski dogodki
[uredi] Knjige
[uredi] Publikacije
[uredi] Koncepti
[uredi] Anarhistične organizacije
[uredi] Anarhizem po regijah/državah
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o sociološki temi je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
