Privacy Policy Cookie Policy Terms and Conditions Staroegipčanska mitologija - Wikipedija, prosta enciklopedija

Staroegipčanska mitologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Mitologija starega Egipta v kateri se pojavljajo predvsem naravni pojavi in božanstva iz narave je odraz popolne odvisnosti te dežele od dveh naravnih sil, ki dajeta življenje - reke Nil in sonca. Miti rastejo iz okolja, za katero so značilna ostra nasprotja, ki so stare Egipčane nenehno spominjala na tesno povezanost življenja s smrtjo.

Vsebina

[uredi] Religija

Religija starega Egipta je imela korenine v lastnem zgodovinskem razvoju. Prvotno so Egipt sestavljala ločena plemena od katerih je vsako imelo svoje bogove. Sčasoma, ko so se plemena politično združevala, so se tudi njihovi bogovi stapljali drug z drugim. Okoli leta 3100 pr.n.št. po združenju Zgornjega in Spodnjega Egipta so se nekdanji lokalni bogovi polagoma spojili v državni panteon. Mednje spadajo tudi nekatera kozmična božanstva, ki naj bi jih v Egipt domnevno zanesli od drugod. Od domačih bogov so se razlikovala po tem, da niso imela podobe živali ali fetiša ter niso bila povezana z življenjem ljudi. Proces nastanka in spajanja bogov se je dogajal tudi kasneje v Novem Kraljestvu, ko naprimer Ra in Amun postaneta Amun-Ra. Spajanje v enega boga je znano tudi z izrazom sinkretizem in ga je potrebno razlikovati od običajnega združevanja v družine (npr. Amun, Mut in Khonsu).

[uredi] Mitološka podlaga

V času Starega kraljestva (III.- VI. dinastija med 2686 pr.n.š. - 2181 pr.n.š.) so se domnevno razvila tri pomembna verska središča - Heliopolis, Memfis in Hermopolis, ki so bila posvečena čaščenju različnih bogov. Svečeniki teh središč so z mitologijo dokazovali, kako je samo njihov bog in z njim združena skupina božanstev ustvarila svet.

[uredi] Eneada iz Heliopolisa

Najpomembnejša in najširše priznana naj bi bila teorija o nastanku sveta, ki so jo razširjali svečeniki iz Heliopolisa. Stvarnik Deveterice bogov je bil Atum, prvotni bog Heliopolisa. Legenda pravi, da naj bi Atum prišel na praotok in tam izpljunil boga zraka Šuja in boginjo vlage Tefnut, nakar se je trojica združila med seboj in rodili so boga zemlje Geba in boginjo neba Nut. Iz zveze teh dveh bogovov so se rodila nekozmična božanstva Oziris, Izida, Set in Neftis.

[uredi] Triada iz Memfisa

Svečeniki iz Memfisa so trdili, da je Ptah, prvotni bog Memfisa zaplodil Naunet in bil tudi oče njenega sina Atuma iz katere izhaja heliopolska Deveterica. Na ta način so domnevno skušali prikazati, da se je stvarjenje začelo z njihovim bogom. To verovanje je znano tudi pod imenom Memfiška triada, Ptah-Sekmet-Nefertem.

[uredi] Ogdoada iz Hermopolisa

Tam so verovali, da je svet ustvarila Osmerica, v katero so spadali bogovi in njihove soproge Nun/Naunet (praocean), Huh/Hauhet (večnost), Kuk/Kauket (tema), Amun/Amaunet (zrak). Domnevno naj bi obstajale tudi druge razlage, da je svet nastal iz kozmičnega jajca oziroma iz lotosovega cveta.


V času Srednjega kraljestva (XII.dinastija med 1991 pr.n.š. - 1786 pr.n.š.) sta se razvila dva nova verska središča; Tebe in otok Elefantine.

[uredi] Triada iz Teb

Svečeniki v Tebah so razširjali verovanje, da se je bog Amun sam skrivnostno ustvaril in vsi drugi bogovi ter kozmogonije izvirajo iz njega. V tem času je bila Amunova žena Amaunet, ki preprosto predstavlja žensko varianto Amuna, zamenjana z bolj tehtno mati-boginjo imenovano Mut. Mut in Amun sta imela sina z imenom Khons. To verovanje je znano tudi pod imenom Tebanska tridada, Amun-Mut-Khons.

[uredi] Triada iz otoka Elefantine

Nasprotno od Teb so na otoku Elefantine častili Khnuma, boga z ovnovo glavo, ki je nato postal ena od oblik Amuna. Legenda pravi, da je lončar Khnum naredil človeka na lončarskem vretenu iz okoliške gline. To verovanje je znano tudi pod imenom triada Elefantine, Khnum-Satet-Anuket.

[uredi] Kult sonca

Domnevno naj bi čaščenje sonca v nekem davnem času, ki ni natančno določen in sega pred obdobje Starega Kraljestva (III.- VI. dinastija med 2686 pr.n.š. - 2181 pr.n.š.) , v Egipt prinesli od drugod. Za časa Starega Kraljestva se je v takratnem mestu On (kasnejši Heliopolis) uradno razvil kult čaščenja sonca. Bog sonca Ra (Re) je prevzel vse značilnosti prejšnega mestnega stvarnika Atuma, nakar je bilo v njegovo čast postavljeno svetišče. Vpliv sončenga kulta je naraščal in vrh dosegel v V. dinastiji, ko so izgradili največ sončevih svetišč in napravili uradni kraljevski kult. Med drugim so v kraljevski naslov začeli vključevati besede "Sin Ra-ja". Proti koncu obdobja Starega Kraljestva je kult sonca zaradi različnih dogodkov sčasoma oslabel in njegovo vlogo je prevzel bolj demokratični bog Oziris, Ra pa je ostal povezan s pogrebnimi obredi in vstajenjem. Kasneje so faraoni XVIII. dinastije na položaj postavili glavnega boga postavili Amuna, ki so združili s starejšim Rajevim kultom in ustvarili velikega državnega boga z imenom Amun-Ra (Amon-Ra).

[uredi] Monoteistično obdobje

Proti koncu XVIII. dinastije je faraon Ehnaton skušal vpeljati posebno obliko solarnega monoteizma, ki je slonela na čaščenju sončne plošče - boga z imenom Aton. Ehnaton je poskušal obnoviti edinstevno vez med vladarjem Egipta in kraljevskim bogom sonca in v ta namen izgradil novo središče Ahetaton (današnja Amarna) s templji za čaščenje boga Atona. Sprememba se je obdržala le za časa njegovega življenja in stara politeistična verovanja na čelu z bogom Amunom so bila hitro obnovljena med vladanjem mladega Tutankamona.

Po propadu dinastije iz Amarne je izvirni egiščanski panteon preživel v več ali manj izvirni obliki ter kot prevladujoča vera vse do uvedbe [[koptskega krščanstva za časa Rimljanov v 2.stol. n.š. in prevladi Islama 641.leta n.š. Egipčanska mitologija se presenetljivo ni pretirano upirala krščanstvu. Obstaja razlaga, da je Jezus sinkretizem, ki izvira iz boga Horusa kot otroka (Harpokrates), medtem ko je Izis, ki drži svojega nedoraslega sina v naročju izvor za veneracijo Marije.

[uredi] Bogovi

Amun (Amon) - Amun Ra (Amon-Ra) - Anubis - Apis - Atum - Aton - Bes - Feniks - Geb - Hapi - Harpokrates - Hor (Horus) - Khepri (Chepre) - Khnum - Khons - Ibis - Imhotep - Mnevis - Monto - Oziris - Ptah (Pta) - Ra - Serapis - Set - Sobek - Soker - Šai - Šu (Shu) - Tot (Thot)

[uredi] Boginje

Amunet - Anuket - Astarte - Bast (Bastet) - Bata - Hator - Izida (Izis) -Meškenet (Mesenet) - Maat (Ma'at) - Min - Mut (Moot) - Neftis - Nefertem - Nit (Neit) - Nut - Sekhmet (Sačmet) - Taueret (Taveret) - Tefnut - Uto

[uredi] Glej tudi

Egipt Bližnji vzhod

THIS WEB:

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - be - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - closed_zh_tw - co - cr - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - haw - he - hi - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - ms - mt - mus - my - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - ru_sib - rw - sa - sc - scn - sco - sd - se - searchcom - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sq - sr - ss - st - su - sv - sw - ta - te - test - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tokipona - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu

Static Wikipedia 2008 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2007:

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - be - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - closed_zh_tw - co - cr - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - haw - he - hi - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - ms - mt - mus - my - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - ru_sib - rw - sa - sc - scn - sco - sd - se - searchcom - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sq - sr - ss - st - su - sv - sw - ta - te - test - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tokipona - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu

Static Wikipedia 2006:

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - be - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - closed_zh_tw - co - cr - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - haw - he - hi - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - ms - mt - mus - my - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - ru_sib - rw - sa - sc - scn - sco - sd - se - searchcom - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sq - sr - ss - st - su - sv - sw - ta - te - test - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tokipona - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu