Anubis
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Anubis s hieroglifi |
|||||
|
Anubis je bil v staroegipčanski mitologiji sprva bog mrtvih in in vladar podzemlja, kasneje pa bog balzamiranja in varuh pokopališč.
Vsebina |
[uredi] Ostala imena
Anubis je bil v egipčanskih tekstih zapisan kot Inpw (tudi Anpu, Anupu, Inepu, Ienpw ali Yinepu), kar so Grki kasneje zaradi težke izgovorjave spremenil v Anubis. Znan je tudi kot Sekhen Em Pet ter Ano-Oobist.
[uredi] Videz
Upodobljen kot človek s šakalovo glavo, v črni barvi, kar naj bi predstavljalo njegovo pozicijo boga mrtvih. V templju Ramzesa II. v Abydosu je upodobljen v celoti kot človek, kar je redkost, medtem ko so v grobnici Tutankamona našli njegov kip, kjer je upodobljen v celoti kot šakal. V eni roki je držal ključ življenja - Ankh, v drugi pa vladarsko žezlo.
[uredi] Od boga mrtvih do boga balzamiranja
Anubis spada med starejše bogove v staroegipčanski mitologiji in naj bi bil prvotno bog mrtvih preden je Oziris prevzel njegovo mesto. Obstajajo zapisi iz Knjige mrtvih, da je Anubis balzamiral mrtvo telo Ozirisa ob prisotnosti glavnih pogrebnih božanstev - Neftis in Izis. Tako naj bi Anubis postal povezan z balzamiranjem, tesno povezan z boginjo maziljenja Bast in svojo hčerko Kebečet, eno od boginj očiščevanja med mumifikacijo, ko se telesni organi odstranijo in položijo v kanoptične žare.
Molitve k Anubisu so vklesane na večini grobnic v Egiptu, saj nadzoruje postopek mumificiranja ter spremlja duše skozi podzemlje in preizkuša njihovo znanje o bogovih in vero v njih. Anubis postavi srce na Tehtnico Pravice med Razsodbo ter pospremi dušo do vladarja podzemlja Ozirisa oziroma nahrani demona Amuta z dušami zlobnih.
[uredi] Hermanubis
Kasneje v Ptolomejskem obdobju Egipta je bil Anubis identificiran z grškim bogom Hermesom in postane Hermanubis. Središče tega kulta je bilo v mestu Cynopolis (mesto psov). Hermanubis je prikazan tudi na srednjeveških in renesančnih alkimijskih ter hermetskih spisih.
[uredi] Glej tudi
- seznam egipčanskih bogov
