Organska kemija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Organska kemija je veja kemije, ki raziskuje molekule, ki vsebujejo ogljik, razen karbonatov, karbidov in ogljikovih oksidov, oziroma organske spojine, ki so sestavljene iz dolgih verig ali obročev ogljikovih atomov. Organska kemija je temelj večini biokemije, raziskovanju kemijskih procesov v živih organizmih.
Nekateri od razredov spojin, ki jih preučuje organska kemija, so alifatske spojine, ogljikove verige, katerih lastnosti lahko spremenijo funkcionalne skupine; aromatske spojine, sestavljene iz enega ali več benzenskih obročev; heterociklične spojine, pri katerih so v obroč vezani še drugi elementi, ne le ogljik; in polimeri, dolge verige ponavljajočih se skupine.
Navadno se jemlje, da se je organska kemija pričela s poskusom, pri katerem je nemški kemik Friedrich Wöhler leta 1828 sintetiziral sečnino iz anorganskih spojin.
| Analizna kemija | Organska kemija | Anorganska kemija | Fizična kemija | Polimerna kemija | Biokemija | Veda o materialih | Okoljevarstvo | Lekarna | Termokemija | Elektrokemija | Jedrska kemija | Računalniška kemija | Fotokemija |
| Periodni sistem | Seznam elementov |
Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
