Minojska doba
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Zgodovina Grčije |
|
|---|---|
| Minojska doba | 2200-1700 pr. n. št. |
| Mikenska doba | 1600-1200 pr. n. št. |
| Grški srednji vek | 1200–800 pr. n. št. |
| Antična Grčija | 776–323 pr. n. št. |
| Helenistična Grčija | 323–146 pr. n. št. |
| Rimska Grčija | 146 pr. n. št. - 330 n. št. |
| Bizantinsko cesarstvo | 330–1453 |
| Otomanska Grčija | 1453–1832 |
| Moderna Grčija | po 1832 |
| Teme | |
| Grški jezik | Grška književnost |
| Vojaška zgodovina | Imena Grkov |
Minojska doba (ali minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju. Potekala je v obdobju od 2600 do 1450 pred našim štejem, ko je prevlado nad otokom prevzela mikenska civilizacija. Glede na materialne ostaline lahko minojsko civilizacijo označimo z pojmom vojaške družbe osredotočno na čaščenje boginje.
Pojem minojske kulture je opredelil britanski arheolog Sir Arthur Evans, po mitološkem kralju Minosu, v povezavi z labirintom, ki ga je odkril med izkopavanji v Knososu. Kako so minojci poimenovali sebe ni znano, morda ime nakazujejo napisi Keftiu, Kaphthor, Kapatra najdeni v Egiptu, Babiloniji in Siriji.
Vsebina |
[uredi] Kronologija in zgodovina
Pogosteje kot koledarski datumi se za minojsko kulturo uporabljata dva sistema relativne kronologije. Prvo je postavil Evans (kasneje so jo dopolnili) in bazira na tipologiji keramike. V osnovi se razdeli na tri obdobja, zgodna minojska (EM), srednja minojska (MM) in pozna minojska (LM) civilizacija. Te dobe se naprej delijo v podobdobja I, II, III (EMI, EMII, EMIII). Drugo kronologijo je postavil grški arheolog Nicolas Platon in temelji na razvoju arhitekture palač v Knososu, Phaistosu, Maliai in Kato Zakrosu. Minojsko dobo je razdelil na pred-palačno, proto-palačno, neo-palačno in post-palačno obdobje. Primerjava med obema kronologijama je podana v tabeli, z koledarskimi datumi sta jo dopolnina Warren in Hankey (1989).
| Kronologija minojske civilizacije | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 3650-3000 BC | EMI | Pred-palačna | |||||||||||
| 2900-2300 BC | EMII | ||||||||||||
| 2300-2160 BC | EMIII | ||||||||||||
| 2160-1900 BC | MMIA | ||||||||||||
| 1900-1800 BC | MMIB | Proto-palačna (Čas stare palače) |
|||||||||||
| 1800-1700 BC | MMII | ||||||||||||
| 1700-1640 BC | MMIIIA | Neo-palačna (Čas nove palače) |
|||||||||||
| 1640-1600 BC | MMIIIB | ||||||||||||
| 1600-1480 BC | LMIA | ||||||||||||
| 1480-1425 BC | LMIB | ||||||||||||
| 1425-1390 BC | LMII | Post-palačna (V Knososu, Zadnja doba palač) |
|||||||||||
| 1390-1370 BC | LMIIIA1 | ||||||||||||
| 1370-1340 BC | LMIIIA2 | ||||||||||||
| 1340-1190 BC | LMIIIB | ||||||||||||
| 1190-1170 BC | LMIIIC | ||||||||||||
| 1100 BC | Subminojska | ||||||||||||
Vsi koledarski datumi so približni, ter so še vedno predmed razprav.
[uredi] Zgodovinski pregled
Najstarejši materialni ostanki na Kreti so datirani v keramični neolitik, v čas okoli 7000 pr.n.št.
Začetek bronaste dobe je postavljen nekje v obdobje 2600 pr.n.št. To je bilo obdobje nemirov, kljubtemu je bila Kreta v tem obdobju pomemben center civilizacije.
Ob koncu obdobja MMII (1700 pr.n.št) je prva kretska kultura katastrofalno propadla. Vzrok za propad se ne da zanesljivo ugotovit, lahko je šlo za potres, državljansko vojno, ali vdor tujega ljudstva iz Anatolije. Palače v Knososu, Phaistosu, Maliai in Kato Zakrosu so propadle. Po tem padcu, si je Kreta hitro opomogla. Palače so bile obnovljene še v večjem obsegu, začne se neo-palačno obdobje. Po celem otoku so zgradili nove naselbine. To obdobje (17. in 16. stoletje, MM III /neo-palačno obdoje) predstavlja vrh minojske civilizacije. V obdobju LM Ia naj bi izbruhnil ognjenik Tera.
Na grški celini se v obdobju LMIb začne LHIIb, nakazuje neodvisnost od minojske civilizacije. Na koncu obdobja LMIb je minojska kultura ponovno uničena. Vsa naselja so uničena obnovijo Knosos, ostala naselja pa se pojavijo v obdobju LMIIIa (npr. Chania).
V Egiptu (čas vladavine Hatshepsut in Tuthmosis III) so odkrili materialne ostanke iz obdobja LMIb. Ni znano ali se je katastrofa iz časa LMIb/LMII zgodila po tem ali pa je bilo tako krizno obdobje, da so Egipčani uvažali LHIIb.
Kmalu po katastrofi LMIb/LMII, okoli leta 1420 pr.n.št, so otok osvojili Mikenci. Prevzeli so linearno A pisavo in jo priredili v linearno B pisavo.
V času LMIIIa je Amenhotep III v Kom el-Hatan omenjal k-f-t-w (Kaftor) kot eno izmed »skrivnih dežel v severni aziji«. V tem spisu omenja tudi kretska mesta i-'m-n-y-s3/i-m-ni-s3 (Amnisos), b3-y-s3-?-y (Phaistos), k3-t-w-n3-y (Kydonia) in k3-in-yw-s (Knosos) in nekaj toponimov prepoznanih kot Kikladi v Grčiji. Če so te domneve pravilne potem faraon ni postavljal ostalih mest v tej regiji pred LMIII Knosos.
Po stoletju delne obnove, v 13. stoletju večina kretskih mest in palač izgine.
Konosos ostane administrativni center do 1200 pr.n.št. Zadnje znano minojsko mesto je obrambna lokacija Karfi.
[uredi] Geografski oris
Kreta je gorat otok z veliko naravnimi pristanišči. Na nahajališčih so vidni vplivi močnega potresa.
Homer poroča o tradiciji 90 kretskih mest. Palača v Knososu je najpomembnejše najdišče. Arheologi so odkrili še palači Phaistos in Malia. Otok je bil najvrjetneje razdeljen na štiri politične enote, severu je vladal Knosos, jugu Phaistos, osrednje vzhodnemu delu Malia in vzhodnemu Kato Zakros. Na otoku so odkrili še več manjših palač.
Nekatera pomembnejša arheološka najdišča na otoku:
- Palače
- Knossos
- Phaistos
- Malia
- Kato Zakros
- Galatas
- Agia Triada
- Gournia
- Pyrgos
- Vasiliki
- Fournu Korfi
- Pseira
- Mount Juktas
- Arkalochori
- Karfi
[uredi] Kultura in družba
Minojci so se v prvi vrsti ukvarjali z čezmorsko trgovino. Od okoli leta 1700 pr.n.št kaže minojska kultura veliko stopnjo organizacije.
Mnogi arheologi in zgodovinarji so prepričani, da so se minojci ukvarjali z pomembno trgovino kositra, v bronasti dobi: kositer zlijejo z bakrom (najvrjetneje iz Cipra) in tako tvorijo bron. Propad minojske civilizacije in zamenjava bronastega orodja z železnim, sta najvrjetneje povezana.
Trgovina minojske civilizacije je deloma temeljila na žafranu, kar naj bi dokazovala freska nabiralcev žefrana na otoku Santorini. Za merjenje so uporabljali tudi kadilo, kasneje tudi poper. Arheologi povdarjajo pomembnost trgovanja za obstojnejše stvari: keramika, baker, kositer, zlato in srebro.
Materjalni ostanki mikenske kulture pričajo o trgovini z celinsko Grčijo in ostalimi področji (Mikene, Ciper, Sirija, Anatolija, Egipt, tudi zahodna Španija)
Moški so bili oblečeni v predpasnike zavezane okoli bokov in kilte. Ženske so nosile halje, odprte na popku s kratkimi rokavi in večplastno nabrano krilo. Ženska noša je poznala tudi steznike brez naramnic. Vzorci na oblekah so povdarjali simetrične geometrijske oblike.
Kipi boginj in freske moških prikazujejo udeleženost obeh spolov v športih (navadno preskakovanje bika), kar mnoge arheologe napeljuje k dejstvu o enakosti med spoloma, najvrjetneje je šlo celo za matriarhat.
[uredi] Jezik in pisava
[uredi] Umetnost
[uredi] Politika
[uredi] Arhitektura
Minojska mesta so bila povezana z tlakovanimi cestami, zgrajenimi iz kmnitih blokov, ki so jih rezali z bronastimi žagami. Ulice so imele odtočne kanale, kanalizacija in tekoča voda je bila dostopna višjemu sloju (uporabljali so keramične cevi).
Minojske stavbe so imele ravno streho. Tla so bila lesena, mavčnata ali tlakovana. Imele so 2-3 nadstropja. Spodnje stene so bile grajene iz kamenja, za zgornje etaže so navadno uporabili opeke iz blata. Ostrešje je bilo iz lesenih tramov.
[uredi] Palače
Prva znana palača je bila zgranjena ob koncu zgodnje minojske dobe, v tretjem tisočletju pr.n.št. (Malia). Nekdaj je veljala trditev, da so bile prve palače zgrajene v istem obdobju (srednja minojska doba, 2000 pr.n.št.), vendar sedaj drži, da so bile grajene postopoma skozi daljše časovno obdobje glede na lokalni razvoj. Pomembnejše starejše palače so Knosos, Malia in Phaistos.
Palače so služile različnim namenom: bile so centri vladanja, upravne oblasti, zakladnice, delavnice in shrambe (za žito).
Pojem »palače« v kontekstu starih palač, pojmovanih kot dinastične rezidence oziroma centra moči, so v zadnjem času deležne večih kritik, predlaga se uporaba pojma »dvorišče stavbe«. Kakorkoli že, starejši pojem je dodobra zasidran in ga bo teško spremeniti. Starejše palače so povečini rekonstuirali na podlagi bolj poznanih mlajših palač, kar je lahko problematično. Večina starejših palač je imela le eno nadstropje in je bila brez fasade. Bile so manjše kot mlajše palače, imele so veliko osrednje dvorišče. Tloris je imel obliko črke U.
Pozne palače so bile večnadstropne stavbe. Na zahodnih straneh so bile granjene iz peščenjakovih kamnitih blokov. Najzačilnejši primer je Knosos.
[uredi] Stebri
Ena bolj znanih prispevkov minojske kulture arhitekturi so njihovi stebri. Minojski steber se imenuje »obrnjeni« steber. Večina grških stebrov ima spodaj največji premer, s tem ustvarjajo iluzijo večje višine; minoski steber pa ima največji premer zgoraj. Stebri so bili narejeni iz lesa (v nasprotju z grškimi, ki so kamniti), navadno so bili pobarvani rdeče. Postavljeni so bili na preprost kamnit postavek, na vrhu so imeli okrogel blazni podoben kos.
[uredi] Kmetijstvo
Minojci so vzgajali govedo, ovce, prašiče, sejali so pšenico, ječmen, grašico, čičerko. Pridelovali so grozdje, fige, olive in gojili mak s katerega so vrjetno pridelovali opij. Udomačili so čebele. Iz bližnjega vzhoda so prevzeli granatna jabolka in kutino, niso pa vzgajali limon in pomaranč kot so nekdaj mislili. Razvili so mediteransko polikulturno rastje, način saditve več vrst žita skupaj. Rezultat tega je bila pestrejša in bolj zdrava prehrana, kar je vplivalo na rast prebivalstva.
Kmetje so uporabljali lesen plug, okrepljen z usnjem. Plug je vlekel par oslov ali volov.
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
