Limona

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Limona

Citrus x limon

Znanstvena razvrstitev

Kraljestvo:	Plantae (rastline)
Deblo:	Magnoliophyta (cvetnice)
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice)
Podrazred:	Rosidae
Red:	Sapindales (sapindovke)
Družina:	Rutaceae (rutičevke)
Rod:	Citrus
Vrsta:	C. × limon

Znanstveno ime

Citrus × limon
(L.) Burm.f.

Limóna (znanstveno ime Citrus x limon) je drevo iz rodu Citrus (družina Rutaceae) in njegov sadež. Drevesu pravimo tudi limónovec. Je plod davnega križanja, verjetno med pomelom in citrono, a že stoletja uspeva kot samostojno drevo, ki se razmnožuje s potaknjenci in cepljenjem.

[uredi] Varietete

Limona se širom sveta goji v neštetih varietetah, ki jih baje niti botaniki več ne registrirajo. Bistvene razlike med novimi varietetami so namreč večinoma le v zunanjem videzu, medtem ko ostanejo prehrambne lastnosti in ekonomska pomembnost praktično nespremenjene. Limona se namreč zelo redko uživa kot svež sadež, zato manjše spremembe okusa niso pomembne. Za industrijsko izkoriščanje pa pride prav vsakršna sorta, razen morda tistih, ki se zaradi neobstojnosti potrošijo na domačem trgu. Tako sta na primer skoraj neznani varieteti rdečih limon in sladkih limon, čigar plodovi so sicer kisli, a obenem toliko sladki, da jih domačini uživajo kot sveže sadje; ko je njih sadež ubran, ga je treba porabiti v dveh-treh dneh, nakar se začne kvariti, zato je pa tudi skoraj nepoznan.

V glavnem se limone delijo v rumene in zelene, a gre za izključno komercialno delitev, saj rastejo na istem drevesu. Zelena limona se razvije iz poletnega cvetenja drevesa, ki se ga umetno povzroča z namerno popolno štiridesetdnevno sušo med junijem in julijem. Tako se pridobivajo poletne limone, ki imajo tanek zelen olupek in zelo sočno meso. Prenesejo dolga potovanja in skladiščenja, zato se izvažajo po vsem svetu. Njihove »sestre«, običajne rumene zimske limone, navadno zadostijo potrebam domačega trga. Tako izkoriščanje drevesa precej skrči njegovo življensko dobo, a je zelo donosno in zato splošno v navadi.

[uredi] Opis

Drevo

Limona je manjše drevo, od 3 do 6 metrov visoko. Mladi poganjki in cvetni lističi so vijoličasti. Plod je rumene barve, v notranjosti brezbarven, ovalne do skoraj okrogle oblike, navadno z vzboklino pri peclju in ošiljenim krajcem na nasprotni strani. Olupek je lahko grobo hrapav ali gladek, na notranji strani več ali manj obložen z belo spužvasto plastjo, imenovano albedo, ki ni užitna. Rastlina se ponekod goji v okrasne namene, a na splošno se nasadi vzdržujejo za pridobivanje sadežev.

V ugodnih podnebnih pogojih obrodi limona dvakrat letno. Spomladansko cvetenje, iz katerega zrastejo najboljši sadeži, traja vsaj dva meseca. Prav toliko časa lahko zreli sadeži počakajo na veji, da se jih obere, kar dovoljuje sistematično obiranje skozi vso zimo, od novembra do aprila ali maja. Drugo cvetenje, ki je v komercialnih nasadih siljeno, poteka avgusta in septembra, plodovi se pa začnejo pobirati maja, takoj po zadnjih zimskih sadežih.

Povprečno je pri limoni le 57% užitne snovi, saj odpade do 40% teže na olupek in 3% na semena. Seveda je treba pri tem upoštevati, da gre le za povprečje, saj se odstotki pri raznih varietetah občutno spreminjajo. Podatek pa da razumeti, da se limona ne goji samo za pridobivanje soka in citronske kisline. Iz olupkov se izdeluje kandirano sadje in se pridobivajo esence in pektin. Iz semen pridobivajo olje, ostanki pa gredo v predelavo za živalsko krmo. V ugodnih pogojih da odraslo drevo od 600 do 800 plodov letno.

[uredi] Sok in esenca

Cvet in sad

Limonin sok predstavlja od 40 do 50% sadeža. Je rumena do svetlozelena tekočina kislega okusa, ki vsebuje do 8% citronske kisline, manjše količine drugih organskih kislin, okoli 3% sladkorja in obilo vitaminov, predvsem C-vitaminov. Pred uporabo je podvržen pasterizaciji ali koncentriranju. Pasterizirani sok, ki je brez konzervansov obstojen vsaj eno leto, se uporablja kot dodatek jedem in pijačam. Koncentrirani sok gre navadno v nadaljnjo industrijsko predelavo za gotova jedila in pijače.

Limonino esenčno olje je rumena tekočina z izrazitim vonjem po limoni, ki je popolnoma topljiva v alkoholu. Sestoji pretežno iz limonina (90%). V industriji ga deterpenirajo bodisi z vakuumsko destilacijo kot tudi s pomočjo topilnih sredstev. Tako prečiščeno se olje uporablja predvsem v živilski industriji (likerji, slaščice) in za izdelavo parfemov. Industrija čistilnih sredstev in detergentov se poslužuje olja pred deterpenacijo in ga celo redči s cenejšimi snovmi, na primer s parafinskim oljem.

[uredi] Zdravilstvo

Cvetje

Še veliko pred moderno farmakologijo se je limona uporabljala tudi v zdravilstvu. Ko še ni bilo znano, kaj so vitamini in kako koristijo zdravju, so že limono uporabljali kot zdravilo. Predvsem sok limone je veljal za učinkovito sredstvo proti krvavitvam odprtih ran in za čiščenje gnojnih izcedkov. Nenadomestljiva je bila limona pri zdravljenju skorbuta, kar so dobro znali že antični pomorščaki, ki so se redno zalagali s tem sadjem pred vsakim daljšim potovanjem.

Na Siciliji, ki ima velike probleme s preskrbo pitne vode, je že od nekdaj veljalo, da se vse zaloge pitne vode redno oskrbujejo s svežimi polovicami limone. Ljudje so iz izkušnje vedeli, da limona razkužuje vodo, in moderne znanstvene razlage so to potrdile. Morda izvira prav iz teh starih običajev navada, da še dandanes serviramo vodo z rezino limone.

100 g limone:
kcal	kJoule	voda	maščobe	kalij	kalcij	magnezij	vitamin C
35-56	151-235	84-90 g	0,6 g	149 mg	11 mg	28 mg	51 mg

100 g limone tako predstavlja 71% dnevne potrebe po vitaminu C za odraslo osebo in 7% dnevne potrebe po kaliju, 1% po kalciju ter 9% po magneziju.

[uredi] Največje pridelovalke

Podatki za leto 2004

Rang	Država	Količina (1000 t)	Rang	Država	Količina (1000 t)
1	Mehika	1.825	9	Italija	550
2	Indija	1.420	10	Turčija	535
3	Iran	1.100	11	Egipt	300
4	Španija	1.050	12	Peru	255
5	Argentina	950	13	Južnoafriška republika	210
6	Brazilija	950	14	Čile	150
7	ZDA	732	15	Gvatemala	143
8	Kitajska	618	16	Grčija	110