Zlato

Zlato je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Au (iz latinske besede aurum) in atomsko število 79. Ta mehka, svetleča se, rumena, težka, raztegljiva, (trivalentna in univalentna) prehodna kovina, ki jo je lahko oblikovati, ne reagira z večino kemikalij, vendar jo napada klor in aqua regia. Kovina se večinoma pojavlja samorodna kot kepe v skalah in aluvialnih nanosih in je ena od kovljivih kovin.

Zlato se uporablja kot monetarni standard mnogih držav, uporablja pa se tudi kot nakit, zobozdravstvu in elektroniki. Njegova koda po standardu ISO 4217 je XAU.

[uredi] Pomembne lastnosti

Zlato je kovinski element, ki je v enem kosu kaže rumene barve, a je lahko tudi črne, rdečkaste ali vijolične barve, če ga na tanko razdelimo. Od znanih kovin, je ta najbolj kovljiva in obdeljiva; 1 gram je moč sploščiti na površino 1 kvadratnega metra. Ker je zlato mehko, ga pogosto zlivajo z drugimi kovinami, da pridobi trdnost.

Zlato je tudi dober prevodnik toplote in elektrike. Nanj ne vpliva zrak in večina reagentov. Kemijsko je precej nespremenljiv na toploti, vlagi in večini korozivnih sredstev, zato je zelo primeren za rabo v kovancih in nakitu.

Barva trdnega zlata, kot tudi zelo barvite, pogosto vijolične, koloidalne raztopine, ki jo lahko naredimo iz njega, povzroči dejstvo, da plazmonska frekvenca tega elementa leži v vidnem območju, kar povzroča, da se rdeča in rumena barva odbijata, morda pa absorbira. Samorodno zlato navadno vsebuje od osem do deset odstotkov srebra, pogosto še več. Naravne zlitine z visoko vsebnostjo srebra se imenujejo elektron. Ko se količina srebra povečuje, barva postaja bolj bela in relativna gostota nižja.

Zlitine z bakrom dajejo rdečkasto kovino, zlitine z železom so zelene, zlitine z aluminijem so vijolične.

Pogosta oksidacijska stanja zlata vključujejo +1 in +3.