Habsburžani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Habsburžani izvirajo iz Švabskega in se imenujejo po gradu Habichsburg v kantonu Aargau. Od druge polovice 13. stoletja so vladali vsem avstrijskim deželam, pod svojim okriljem pa so imeli tudi večino Slovenije.

Habsburška zastava

[uredi] Zgodovina

Prvi ugotovljeni pripadnik Habsburžanov je bil grof Lanzelin iz 2. polovice 10. stoletja. Od 11. do 13. stoletja so si postopno ustvarili posest v Alzaciji in Švici. V prvi polovici 13. stoletja sta si razdelila družinsko posest: grof Rudolf, začetnik lauffenburške veje (izumrla 1415), je dobil posesti v Breisgauu, grofije Klettgau, Lauffenburg in Rheinfelden, grof Albreht iz katerega izvirajo kasnejši nemški, ogro-hrvatski in španski kralji in cesarji, pa je dobil Habichtsburg ter posesti v Alzaciji in Aargauu. Rudolf I. Habsburški, sin grofa Albrehta je bil 1273 izvoljen za prvega nemškega kralja, po zmagi s češkim kraljem Otokarjem pa je pridobil tudi vojvodini Avstrijo in Štajersko. V 14. stoletju so med krizo izgubili nemški prestol, saj so bili leta 1315 poraženi pri Morgartnu in so s tem izgubili vsa posestva v Švici. Oblast so nato začeli utrjevati v t.i. dednih deželah. Leta 1335 je Albreht II. Habsburški pridobil vojvodino Kranjsko in Koroško, njegov sin, nadvojvoda Rudolf IV. Habsburški pa 1363 Tirolsko. Dinastija se je leta 1379, ko je umrl Albreht II. razdelila na dve manjši. Albertinska je imela v oblasti Spodnjo in Zgornjo Avstrijo, kasneje je pridobila še Češko in Ogrsko. Leopoldinska pa je obsegala med drugim tudi slovansko vejo. Zadnja se je konec 14. stoletja razcepila na tirolsko in notranjeavstrijsko, ki se je v začetku 16. stoletja razdelila na špansko, ki je razpadla leta 1700, in avstrijsko. Iz slednje je s poroko Marije Terezije in Franca I. Štefana Lotariškega nastala habsburška-lotarinška dinastija.

Habsburžani so v 15. stoletju postali nemško-rimski cesarji. Na tem položaju so se s krajšimi presledki obdržali do odprave cesarstva 1806. Prvi cesar je postal Friderik III. Habsburški leta 1452, ki je bil uspešen tudi pri združevanju habsburških dežel. Pravi vzpon so Habsburžani sicer dosegli z Maksimilijanom I., ki je osvojil Nizozemsko, Belgijo in Burgundijo, in z njegovim sinom Filipom (1478-1506), ki je osvojil Kastilijo, Španijo in Neapeljsko kraljestvo. Cesarstvo je bilo največje v času Karla V. v 16. stoletju. Po smrti Karla VI. se je vladavina nadaljevala v ženski črti. Leta 1740 je vladarica postala Marija Terezija, ki je skupaj s njenim sinom Jožefom II. izpeljala precej reform. Zadnji avstrijski cesar je bil Karel I. Avstrijski. Ko je leta 1918 razpadla Avstro-Ogrska, so oblast izgubili tudi Habsburžani.