Avstro-Ogrska
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||
|
|||
| Uradna jezika | avstrijska polovica ni imela uradnega jezika, madžarščina | ||
| Državna religija | rimskokatoliška | ||
| Glavni mesti | Dunaj, Budimpešta | ||
| Največje mesto | Dunaj, 1.675.000 preb. (1907) |
||
| Vodja države | Habsburžani | ||
| Površina | 680.887 km² (1907) | ||
| Prebivalstvo | 48.592.000 (1907) | ||
| Valuta | goldinar, od 1892 krona | ||
| Obstoj | 1867-1918 | ||
Avstro-Ogrska, znana tudi kot »dvojna monarhija«, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867, in je obstajala do leta 1918.
[uredi] Notranja ureditev
Državna tvorba je imela edinstveno notranjo ureditev. Sestavljali sta jo dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (nem.: Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder). Po mejni reki Leithi sta se neformalno upotabljala tudi izraza Translajtanija in Cislajtanija. Avstrijski cesar je bil hkrati ogrski kralj. Obe državni polovici sta imeli svoja parlamenta in vladi, le skupne zadeve so urejala skupna ministrstva za finance, vojsko in zunanje zadeve. Med skupne institucije sta sodili skupna vojska (nem. k.u.k Armee) in vojna mornarica (nemško: k.u.k. Kriegsmarine), obe državni polovici sta imeli tudi svoji domobranstvi (k.k. Landwehr in m.kir. honvédség). Proračune skupnih ministrstev in ustanov sta določali delegaciji obeh parlamentov, ki sta ločeno zasedali eno leto na Dunaju in eno leto v Budimpešti. Zakone, ki so urejali skupne zadeve, sta morala v usklajenem besedilu sprejeti oba parlamenta.
Od aneksije Bosne in Hercegovine (1908) sta bili sestavni del države tudi ti dve deželi (zasedeni 1878), ki sta imeli poseben položaj izven dualistične ureditve. Dobili sta svoj deželni zbor in vlado, upravljalo pa ju je skupno finančno ministrstvo.
Pred I. svetovno vojno, po kateri je propadla, je Avstro-Ogrska obsegala celotno ozemlje današnje Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, ter dele ozemelj današnje Italije (Južna Tirolska, Trst, del Furlanije in del Karnije), Romunije (Transilvanija), Srbije (Vojvodina), Poljske in Ukrajine (Galicija, Bukovina).
[uredi] Upravna delitev
- Cislajtanija
- Translajtanija
- 18. Bosna in Hercegovina
[uredi] Zunanje povezave
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
