Privacy Policy Cookie Policy Terms and Conditions Zvezdne steze - Wikipedija, prosta enciklopedija

Zvezdne steze

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Enterprise je pogumno šla tja, kamor še noben človek ni šel.
Povečaj
Enterprise je pogumno šla tja, kamor še noben človek ni šel.

Zvézdne stèze (angleško Star Trek) označuje šest znanstvenofantastičnih televizijskih nanizank, deset filmov in stotine romanov, računalniških iger in ostalih znanstvenofantastičnih del.

Vsa so postavljena v isto okolje, ki ga je ustvaril Gene Roddenberry v 60. letih 20. stoletja. Predstavlja optimistično prihodnost, v kateri je človeštvo preseglo bolezni, rasizem, revščino, nestrpnost in vojne na Zemlji. Osrednji junaki raziskujejo našo Galaksijo, odkrivajo nove svetove, se srečujejo z novimi civilizacijami ter razširjajo mir in razumevanje.

Zvezdne steze so eno izmed najbolj razširjenih del v zgodovini znanstvene fantastike.

Vsebina

[uredi] Televizijske nanizanke

Televizijska nanizanka Zvezdne steze je nastala v letu 1966. Obstaja pet »Star Trek« nanizank in risanka, skupaj 725 posameznih epizod, ki so se predvajali skozi trideset sezon (do maja 2005 in brez prve, neobjavljene pilotne episode).

[uredi] Zvezdne steze (1966-1969)

Glej: Zvezdne steze: Prva nanizanka.

Zvezdne steze so prvič predvajali 8. septembra 1966 na ameriški televizijski postaji NBC. Zgodba je prikazovala posadko vesoljske ladje Enterprise iz Združene federacije planetov in njihove pustolovščine »kjer ni bil še nihče« (angleško: To boldly go where no man has gone before").

V začetku je bila precej neuspešna, gledanost in prihodki iz oglaševanja pa nizki. Toda, ko se je pojavila nevarnost ukinitve, je zvesti krog navdušenih gledalcev sprožil protest in prepričala NBC, da so producirali še tretjo sezono. Zadnje nadaljevanje so predvajali 3. junija 1969. Nanizanka je postala izredno priljubljena.

Zaradi razlikovanja te nanizanke od ostalih, ki so ji sledile, je postala znana pod imenom Star Trek: The Original Series, okrajšano ST:TOS ali TOS.

[uredi] Zvezdne steze (1973-1974)

Glej: Zvezdne steze: Risana nanizanka.

Nanizanko so predvajali pod istim imenom Zvezdne steze, toda postala je poznana pod imenom Star Trek: The Animated Series (skrajšano ST:TAS ali TAS).

Produciral jo je Filmation. Skozi dve sezoni so predvajali dvaindvajset polurnih epizod. Prvotna zasedba je prispevala glasove za svoje junake. Čeprav je svoboda animacije prispevala k velikim nezemeljskim pokrajinam in eksotičnim življenskim oblikam, je pomanjkanje financiranja omejilo samo kakovost animacij. Nekaj epizod je bilo zaradi prispevka slavnih avtorjev znanstvene fantastike še posebej opaznih.

[uredi] Zvezdne steze: Druga faza (Star Trek: Phase II)

Glej: Zvezdne steze: Druga faza.

Načrtovane, vendar nikoli producirane, so bile Zvezdne steze: Druga faza načrtovane za leto 1978. Sodelovala naj bi večina prvotne zasedbe, nazaj na Enterprise-u za naslednjo petletno misijo. Leonard Nimoy se ni želel vrniti kot Spock, tako da je bil namesto njega načrtovan Vulkanec Xon. Napisali so dvanajst epizod.

Paramount se je pod vtisom priljubljenih Vojn zvezd (angleško Star Wars) odločil, da bo naredil film Zvezdne steze. Nanizanko so odpovedali - prvi scenarij je postal Zvezdne steze: Film (Star Trek: The Motion Picture) (1979), druga dva pa sta bila prirejena za epizode Zvezdne steze: Naslednja generacija.

[uredi] Zvezdne steze: Naslednja generacija (1987-1994) (Star Trek: The Next Generation)

USS Enterprise (NCC-1701-D)
Povečaj
USS Enterprise (NCC-1701-D)
Glej: Zvezdne steze: Naslednja generacija

Zvezdne steze: Naslednja generacija (znan tudi kot ST:TNG ali TNG) je postavljena skoraj stoletje kasneje in predstavlja novo vesoljsko ladjo USS Enterprise (NCC 1701-D z novo posadko. Prvič so jo predvajali 28. septembra 1987 kot dvourno epizodo »Srečanje na postaji Farpoint« (angleško: Encounter at Farpoint).

Predvajala se je skozi sedem sezon in se končala z dvodelno epizodo »Vse dobre stvari...« (angleško: All Good Things...), ki so jo predvajali 29. maja 1994. Že ob prvem predvajanju je nanizanka pridobila veliko oboževalcev. Zvezdne steze: Naslednja generacija so bile najbolj gledane od vseh Zvezdnih stez.

[uredi] Zvezdne steze: Deep Space Nine (1993-1999) (Star Trek: Deep Space Nine)

Vesoljska postaja Deep Space Nine
Povečaj
Vesoljska postaja Deep Space Nine
Glej: Zvezdne steze: Deep Space Nine

Zvezdne steze: Deep Space Nine (ST:DS9 ali DS9) je trajal sedem sezon. Avery Brooks je igral kapitana Benjamina Lafayetta Siska, prvega afro-američana v poveljniški vlogi v Zvezdnih stezah. Predstavlja dogajanje na vesoljski postaji Deep Space Nine. V prvi epizodi posadka v bližini postaje odkrije stabilno črvino, ki ponuja potovanje v in nazaj iz oddaljenega Kvadranta Γ. Postaja tako postane pomembno taktično izhodišče in tudi bistveno središče za stike z neodkritim delom Vesolja. Deep Space Nine ne prikazuje več utopijske prihodnosti iz prejšnjih različic Zvezdnih stez ampak se osredotoči na vojno, religijo, politične kompromise in ostale teme. Zaradi temačnega ozračja veliko oboževalcev Naslednje generacije ta nanizanka ni več zanimala.

To je bila prva Trek nanizanka brez sodelovanja Gena Roddenberry-ja.

[uredi] Zvezdne steze: Voyager (1995-2001) (Star Trek: Voyager)

USS Voyager (NCC-74656)
Povečaj
USS Voyager (NCC-74656)
Glej: Zvezdne steze: Voyager

Zvezdne steze: Voyager (ST:VOY ali VOY ali VGR) so trajale sedem sezon in je edina nanizanka Zvezdnih stez, ki ima za glavno junakinjo žensko kapitanko. Nanizanka sledi dogodivščinam USS Voyager-ja in njeni posadki, ki se znajdejo izgubljeni v Kvadrantu Δ, petinsedemdeset tisoč svetlobnih let od Zemlje. Čeprav je bila gledanost Voyager-ja na začetku visoka, je nato precej padla. Serija se začne z iskanjem ladje, ki je izginila v Badlandu. Od tam jih v delta kvadrant ugrabi skrivnostno bitje, ki sebe imenuje Skrbnik. V delta kvadrantu jih najprej pozdravijo Kazoni, ki so nekakšna različica Klingoncev. Živijo v različnih klanih, rodovno-plemenskih skupnostih. Kmalu Voyager najde pogrešano ladjo. Zaradi stiske in nadaljnjega zapleta se obe posadki združita v eno samo. Pojasni se tudi vloga Skrbnika. V zanimivi seansi z njim pove, da so v galaksijo vstopili kot raziskovalci. Žal niso predvideli vpliva njihove tehnologije, ki je eksplozivno uničila atmosfero rodnega planeta Okampov. Ti živijo izredno kratek čas; komaj devet let. Okampe imajo latentne, speče, telepatske sposobnosti. Da bi popravili nastalo škodo ljudstvo Skrbnika namesti v orbito vesoljsko postajo, ki v rednih časovnih intervalih pošilja energijo v podzemno utrdbo, kjer živijo preživeli Okampe. Na koncu uvodnega filma je Kathryn Janeway prisiljena uničiti postajo, da se Kazoni ne bi polastili napredne tehnologije in bi s tem purušili ravnotežje političnih sil v delta kvadrantu. Potem začno brzeti proti alfa kvadrantu. Na poti srečajo tudi nekaj mogočnih ras, med njimi tudi Borge, in celo Klingonce, ki so na življenjski misiji iskanja lastne odrešenice, ki jo v nadaljnjem poteku spravi na svet inžinirka Torres in krmar Tom Paris. Na poti srečajo cel kup civilizacij, bolj ali manj naprednih. Na koncu pa se vse skupaj spektakularno zaključi s bliskovitim prihodom posadke nazaj v alfa kvadrant, ko se Janewayeva odloči s pomočjo Klingonske naprave za potovanje po času nazaj v delta kvadrant, kjer ukane kraljico Borgov in žrtvuje sebe, da bi rešila vse, ki bi sicer preminili. Skozi del niza o Voyagerju se torej preprelatjo podobna izživanja, ko smo jih srečali in jim bili priča v prejšnjih nizih Zvezdnih stez: zanimivi fizikalni fenomeni, igranje Boga določenih civilizacij, ki povzročijo propad celotnega matičnega planeta, časovne zanke, katastrofe, ...

[uredi] Zvezdne steze: Enterprise (2001-2005) (Star Trek: Enterprise)

Vesoljska ladja Enterprise (NX-01)
Povečaj
Vesoljska ladja Enterprise (NX-01)
Glej: Zvezdne steze: Enterprise

Zvezdne steze: Enterprise (v prvih dveh sezonah imenovan le z Enterprise, okrajšano kot ST:ENT ali ENT) je predhodnik drugih serij Zvezdnih stez. Prva epizoda Zlomljen lok (angl.: »Broken Bow«), se dogaja deset let pred ustanovitvijo Združene federacije planetov, približno med filmom Zvezdne steze: Prvi stik in ostalimi nanizankami Zvezdnih stez. Ta nanizanka prikazuje raziskovanje Vesolja s posadko, ki gre lahko dlje in hitreje kot kdorkoli prej. Predstavlja stanja, ki so znana oboževalcem Zvezdnih stez toda brez izkušenj in pravil, ki so se ustvarile skozi leta zgodovine Zvezdnih stez.

[uredi] Filmi

Paramount Pictures je producirala deset filmov Zvezdne steze

  • Povezovanje Zvezdne steze: Prva nanizanka in Zvezdne steze: Naslednja generacija :
    • Zvezdne steze: Nove generacije (Star Trek: Generations) (1994)
USS Enterprise (NCC-1701-E)
Povečaj
USS Enterprise (NCC-1701-E)
  • Filmi na osnovi Zvezdne steze: Naslednja generacija:

[uredi] Vesoljske ladje

  • Seznam vesoljskih ladij v Zvezdnih stezah

[uredi] Povezave

[uredi] Članki

[uredi] Še več povezav

[uredi] Glej tudi


Zvezdne steze - Star Trek
Nanizanke:
  • Prva nanizanka
  • Risana nanizanka
  • Druga faza
  • Naslednja generacija
  • Deep Space Nine
  • Voyager
  • Enterprise
Filmi:

THIS WEB:

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - be - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - closed_zh_tw - co - cr - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - haw - he - hi - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - ms - mt - mus - my - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - ru_sib - rw - sa - sc - scn - sco - sd - se - searchcom - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sq - sr - ss - st - su - sv - sw - ta - te - test - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tokipona - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu

Static Wikipedia 2008 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2007:

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - be - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - closed_zh_tw - co - cr - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - haw - he - hi - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - ms - mt - mus - my - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - ru_sib - rw - sa - sc - scn - sco - sd - se - searchcom - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sq - sr - ss - st - su - sv - sw - ta - te - test - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tokipona - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu

Static Wikipedia 2006:

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - be - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - closed_zh_tw - co - cr - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - haw - he - hi - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - ms - mt - mus - my - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - ru_sib - rw - sa - sc - scn - sco - sd - se - searchcom - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sq - sr - ss - st - su - sv - sw - ta - te - test - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tokipona - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu