Templjarji
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Templjarji (polni naziv Red siromašnih vitezov Kristusa in Salomonovega temlja; latinsko Paupers commilitones Christi Templique Solomonici) so bili krščanski cerkveni red, ki ga je ustanovil francoski vitez Hugo Paynski, da bi ščitil krščanske romarje na poti v Sveto deželo, predvsem v Jeruzalem. Najprej je red imel le devet članov, vendar pa je njihov sloves kmalu narasel in z njim tudi število pripadnikov. Dobili so ime po njihovem prebivališču v bližini Salomonovega templja.
Imeli so glavno vlogo v križarskih vojnah, saj so branili nekatere križarske države, možno pa jih je bilo sklicati praktično ob vsakem času. Bili so izkušeni, tako rekoč poklicni vojaki.
[uredi] Bančništvo
Kmalu so si pridobili veliko bogastvo, saj jim je veliko takratnih vladarjev podarjalo zemljo in denar. V takratnem času je bilo prepovedano dajati posojila na obresti, zato so se templjarji odločili, da bodo posojali denar tako, da bodo ljudje, ki si bodo hoteli izposoditi denar, najprej morali položiti določeno vsoto denarja. Šele nato so lahko vzeli posojilo. S tem so preslepili krščansko cerkev, ki je prepovedovala posojila. Imeli so zemljo na mnogo krajih v Evropi, tam so zgradili majhne hiše, ki so služile kot današnje banke. Tam so ljudje lahko hranili denar, dajali posojila, plačevali najemnino (če so imeli najeto zemljo, ki je bila v lasti templjarjev), ukvarjali pa so se tudi s prenosom denarja na dolge razdalje. Skratka, imeli so zelo velik finančni vpliv za takratni čas.
[uredi] Konec templjarjev
Templjarji so s svojim bogastvom in vplivom postajali vedno močnejši. Francoski kralj Filip IV. si je od njih sposodil veliko količino denarja, ki pa je ni mogel vrniti, zato je dal vse templjarje aretirati na petek trinajstega v letu 1307 (od tega dne velja petek trinajsti za nesrečen dan). Nato so jih mučili, tako da so večinoma priznali, da so pljuvali po križu ter homoseksualnost, kar pa ni bilo res. Leta 1314 je bil zadnji vodja templjarjev, Jacques de Molay, zažgan na grmadi. Ko je gorel, je baje preklel takratnega papeža in kralja Filipa IV. ter ju povabil, naj se mu pridružita v smrti. To ni potrjeno, res pa je, da je papež umrl le en mesec po tej grmadi, Filip IV. pa sedem mesecev pozneje.
Od razpustitve reda pa se pojavljajo nedokazadni namigi, da templjarji skrivaj še vedno delujejo. Za njihove naslednike so se razglasile različne ezoterične združbe. Ena izmed skrivnosti, ki naj bi jo varovali njihovi nasledniki, je tudi skrivnost svetega grala.
