Latinščina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Latinščina (Lingua Latina) | ||
|---|---|---|
| Države: | kot uraden jezik v državi Vatikan | |
| Govorni predeli: | Južna Evropa | |
| Število govorcev: | ||
| Uvrstitev: | Ni med prvih 100. | |
| Rodoslovna razvrstitev: | indoevropski italski |
|
| Uradni položaj | ||
| Uradni jezik: | v Vatikanu V njem se uraduje, ne uporablja se ga v vsakdanjem govoru |
|
| Usklajuje: | uradno nobeno združenje | |
| Jezikovne kode | ||
| ISO 639-1 | la | |
| ISO 639-2 | lat | |
| SIL | {{{sil}}} | |
| Glej tudi: jezik – seznam jezikov | ||
Latínščina (lat. lingua Latina) je bil italski jezik, ki so ga prvotno govorili v pokrajini Lacija v okolici Rima. Pozneje se je zelo razširil po Evropi, severni Afriki in Bližnjem Vzhodu kot formalni jezik Rimskega imperija..
Vsi romanski jeziki izhajajo iz latinščine, mnogo besed z latinskim korenom pa je moč najti v drugih sodobnih jezikih, tudi v slovenščini. V zahodnem svetu je bila latinščina celo več kot tisočletje lingua franca, naučen jezik za znanstvene in politične zadeve. Pozneje jo je v 18. stoletju nadomestila francoščina, v poznem 19. stoletju pa angleščina. Podobno vlogo je imel v Indiji sanskrt. Latinščina še dandanes ostaja formalni jezik rimskokatoliške cerkve, kar vključuje to, da je uradni jezik države Vatikan. Uporablja se tudi za kovanje imen v naravoslovni razvrstitvi živih bitij.
Vsebina |
[uredi] Slovnica
[uredi] Sklanjatve in spregatve
Latinščina ima sistem pregibanja precej podoben slovenščini: predvsem deluje tako, da pripenjamo obrazila (pripone) nespremenljivi osnovi. Sklanjanje samostalnikov in pridevnikov se imenuje deklinacija, spreganje glagolov pa konjugacija. Obstaja pet sklanjatev samostalnikov in štiri spregatve glagolov. Šest samostalniških oblik (ali sklonov) je: imenovalnik ali nominativ, rodilnik ali genetiv, dajalnik ali dativ, tožilnik ali akuzativ, zvalnik ali vokativ in ločilnik ali ablativ. Uporabljajo se zelo podobno kot v slovenščini, razen zvalnika, ki ga naš jezik ne pozna. Razlika je tudi v rodilniku, ki ga mi uporabljamo pri nikalnih oblikah stavka, kjer predmet v tožilniku postane predmet v rodilniku: tega v latinščini ni. Kakor v slovenščini, se šesti sklon uporablja samo s predlogi; Latincem se je to zdelo tako samo po sebi umevno, da so velikokrat celo izpuščali predlog in je že sama raba tega sklona izražala pomen. Na primer: campo maneo pomeni na polju ostanem (mestni ablativ ali lokativ) ter igni deleo pomeni z ognjem uničim (orodni ablativ ali instrumental).
[uredi] 1. ali -a deklinacija (sklanjatev)
Samostalniki na -a
| rosa, –ae, f roža, vrtnica |
||||
|---|---|---|---|---|
| Singular | Plural | |||
| Nominativ | rosa | –a | rosae | –ae |
| Genitiv | rosae | –ae | rosarum | –rum |
| Dativ | rosae | –ae | rosis | –is |
| Akuzativ | rosam | –am | rosas | –as |
| Vokativ | rosa | –a | rosae | –ae |
| Ablativ | rosa | –a | rosis | –is |
[uredi] 2. ali -o deklinacija (sklanjatev)
Samostalniki na -us
| servus, –i, m suženj |
||||
|---|---|---|---|---|
| Singular | Plural | |||
| Nominativ | servus | –us | servi | –i |
| Genitiv | servi | –i | servorum | –rum |
| Dativ | servo | –o | servis | –is |
| Akuzativ | servum | –um | servos | –os |
| Vokativ | serve | –e | servi | –i |
| Ablativ | servo | –o | servis | –is |
Samostalniki na -um
| donum, –a, n darilo |
||||
|---|---|---|---|---|
| Singular | Plural | |||
| Nominativ | donum | –um | dona | –a |
| Genitiv | doni | –i | donorum | –rum |
| Dativ | dono | –o | donis | –is |
| Akuzativ | donum | –um | dona | –a |
| Vokativ | donum | –um | dona | –a |
| Ablativ | dono | –o | donis | –is |
Samostalniki na -er
| puer, –i, m deček |
||||
|---|---|---|---|---|
| Singular | Plural | |||
| Nominativ | puer | –er | pueri | –i |
| Genitiv | pueri | –i | puerorum | –orum |
| Dativ | puero | –o | pueris | –is |
| Akuzativ | puerum | –um | pueros | –os |
| Vokativ | puer | –er | pueri | –i |
| Ablativ | puero | –o | pueris | –is |
[uredi] 1. ali -a konjugacija (spregatev)
Glagoli na -a
| laudare (infinitiv), indikativ prezenta hvaliti |
||||
|---|---|---|---|---|
| Singular | Plural | |||
| 1. oseba | laudo | –o | laudamus | –amus |
| 2. oseba | laudas | –as | laudatis | –atis |
| 3. oseba | laudat | –at | laudant | –ant |
[uredi] 2. ali -e konjugacija (spregatev)
Glagoli na -a
| docere (infinitiv), indikativ prezenta učiti, poučevati |
||||
|---|---|---|---|---|
| Singular | Plural | |||
| 1. oseba | doceo | –eo | docemus | –emus |
| 2. oseba | doces | –es | doceti | –etis |
| 3. oseba | docet | –et | docent | –ent |
[uredi] 3. ali mešana konjugacija (spregatev)
Glagoli na -a
| scribere (infinitiv), indikativ prezenta pisati |
||||
|---|---|---|---|---|
| Singular | Plural | |||
| 1. oseba | scribo | –o | scribimus | –imus |
| 2. oseba | scribis | –is | scribitis | –itis |
| 3. oseba | scribit | –it | scribunt | –unt |
[uredi] Glagoli in časi
Latinski glagol pozna (podobno kot slovenski) dva načina (tvorni način ali aktiv in trpni način ali pasiv) in tri naklone (povedni naklon ali indikativ, velelni naklon ali imperativ ter konjunktiv, ki je približno nekaj takega kot slovenski pogojnik). Pozna tudi šest časov (sedanji čas ali prezent, prihodnji čas ali futur, predprihodnji čas ali futur drugi, dovršni pretekli čas ali perfekt, nedovršni pretekli čas ali imperfekt, predpretekli čas ali pluskvamperfekt). Glagolskega vida (razen v dveh oblikah preteklega časa) ni mogoče določiti.
[uredi] Glej tudi
- latinska abeceda
- latinska literatura
- latinski izreki
- Rimski imperij
- latinska imena evropskih mest
- latinska imena evropskih rek
- italski jeziki
[uredi] Zunanje povezave
