Krščanstvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Znak krščanstva
Zgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva.

Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki svojo religiozno tradicijo temelji na naukih Jezusa Kristusa. Kristjani verujejo, da je Jezus božji sin in odrešenik, ki je kot judovski mesija prišel na Zemljo, bil križan, umrl in tretji dan od mrtvih vstal, da bi s svojo daritvijo vse ljudi odrešil. Zaradi pomena Kristusove daritve za vse ljudi je simbol krščanstva križ. V dveh tisočletjih obstoja se je krščanstvo razcepilo na tri večje veje: katolištvo, protestantizem in pravoslavje. S prek dvema milijardama vernikov je krščanstvo največja svetovna religija.

[uredi] Viri krščanstva

judaizem (judovska religija) - ne priznavajo Jezusa temveč pričakujejo Mesijo-Odrešenika

krščanstvo prevzame Mesijo ter monoteizem
stoicizem (smer v filozofiji v obdobju helenizma)

krščanstvo prevzame njihova načela kot so mirno prenašanje tegob in kozmopolitizem (nazor v katerem so vsi ljudje enaki)
orientalski kulti:
- kult boginje Izide, ki v naročju drži Hora
  
  tako se pri krščanstvu pojavi Marija z Jezusom v naročju
- kult boga svetlobe Mitre in praznovanje njegovega rojstnega dne
  
  danes je ta dan pri krščanstvu božič

[uredi] Pojav krščanstva

Palestina v 1. stoletje našega štetja, katere upravitelj je bil Poncij Pilat.

[uredi] Bistvene značilnosti

monoteizem (troedinost)
ideja odrešenja
univerzalna religija

[uredi] Zgodovina

Krščanstva je širilo svoj vpliv preko delovanja apostolov, z nazorom, da so vsi ljudje enaki (kozmopolitizem) ter s tem, da je sprejelo nekatere orientalske kulte, razširjene v takratnem rimskem imperiju. Odločilen vpliv je imela tudi vojna sodnega dne (66-70) v kateri so se Judje uprli Rimljanom.

Krščanstvo se je kot takrat še nezaželeno vero preganjalo oziroma skušalo uničiti predvsem preko teh mož:

Neron (54-68) - njegov znameniti požig Rima, katerega je kasneje naprtil kristjanom
Decij (249-251)
Dioklecijan (248-305)

Cesar Galerius Maksimilianus je 30. aprila 311 v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji izdal tolerančni edikt. Z njim je krščanstvo postalo dovoljena vera, končalo pa se je preganjanje in ubijanje vernikov. Pred tem, leta 306 je cesar Konstantin Chlorus odpravil preganjanje kristjanov v zahodni polovici imperija. Le dve leti po izdaji tolerančnega edikta je Konstantin Veliki s podobnim milanskim ediktom razglasil versko strpnost in priznal krščanstvo. Uradna vera cesarstva pa je postalo v času Teodozija leta 391.

[uredi] Starokrščanska umetnost

Starokrščansko umetnost je opredeljevalo predvsem slikanje v katakombah in na sarkofagih ter monumentalna arhitektura (bazilika).

[uredi] Razdelitev krščanstva

Glejte glavni članek Seznam krščanskih denominacij.

Največja delitev krščanstva govori o delitvi na vzhodno in zahodno krščanstvo. Naslednja delitev obsega šest najbolj različnih krščanskih denominacijskih družin (po velikosti): katolicizem, protestantizem, vzhodna ortodoksna cerkev, anglikanstvo, orientalna ortodoksna cerkev in asirijstvo.

Znotraj teh denominacijskih družin se nadaljuje delitev glede na razlago, obredje, navade, geografske značilnosti, ... Tako se protestantizem deli na adventizem, anabaptizem, anglikanska cerkev, baptizem, kongregacionizem, luteranstvo, metodizem, pentecostalizem, prezbiterijanstvo in krščanski reformizem.