Logaritem
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Logarítem oziroma logaritemska funkcija je v matematiki funkcija, ki iz eksponentne enačbe ay = x vrne eksponent y. Zapišemo jo v obliki y = logax, kjer sta . To beremo logaritem x z osnovo a. x imenujemo logaritmand ali argument.
Algebrska definicija logaritma:
Logaritemska funkcija je definirana le za pozitivna števila, njena zaloga vrednosti pa so vsa realna števila:
Primeri:
.
.
Antilogaritmiranje je postopek, s katerim zapletenejši logaritemski izraz predelamo v eksponentno enačbo. To nam omogoča lažje reševanje.
Primera:
|
logx(x + 2) = 2 x2 = x + 2 Dobimo kvadratno enačbo. x1 = 2 R = {2} |
Vrednosti logaritmov so pred pojavom računalnikov prebirali iz logaritemskih tablic. Slovenski matematik Jurij Vega je bil avtor znanega logaritmovnika Thesaurus Logarithmorum Completus.
Vsebina |
[uredi] Pravila za računanje z logaritmi
[uredi] Vsota logaritmov
logax + logay = loga(xy)
Dokaz:
loga(xy) = logaad + e = d + e = logax + logay
[uredi] Razlika logaritmov
Dokaz:
[uredi] Množenje logaritma s konstanto
rlogax = logaxr;
Dokaz:
xy = (ab)y = aby / loga
logaxy = logaaby = by = ylogax
[uredi] Logaritmi z različnimi osnovami
Pogosto se pojavi potreba, da znan logaritem izrazimo z drugačno logaritemsko osnovo. Žepni računalniki znajo računati samo z dvema osnovama (10 in Eulerjevo število). Glede na to ločimo desetiške ali Briggsove logaritme ter naravne logaritme.
Če logaritemska osnova ni podana, gre za desetiški logaritem: logx = log10x.
Naravne logaritme označujemo z drugo oznako: lnx = logex.
Med logaritmi z različnimi osnovami pretvarjamo po pravilu . Logaritem z osnovo a smo pretvorili v izraz z logaritmi z osnovo b. Če je b = 10 ali e, lahko izračunamo iskano vrednost logax kar z žepnim računalnikom: (oziroma ).
Iz pravil za pretvarjanje osnov logaritmov tudi sledi izrek: produkt dveh logaritmov z zamenjanima osnovama in argumentoma je 1.
Dokaz:
[uredi] Glej tudi
- Logaritemsko računalo
- Eksponentna funkcija
- Taylorjeva vrsta