Dež
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dèž je vrsta padavin v tekočem stanju, ki nastajajo v oblaku. Kapljice naraščajo zaradi koagulacije, in ko je njihov premer večji od 0.5 mm prično padati proti zemlji. Ves dež ne doseže zemljinega površja; nekaj ga pri padanju skozi suh zrak tudi izhlapi.
Dež igra vidno vlogo v hidrološkem ciklu, v katerem vlaga iz oceanov izhlapeva, se kondenzira v oblake, pade nazaj na zemljo, in se slej ko prej vrne v ocean s tokovi in rekami, s čimer se cikel ponovi.
Navadno ima dež pH rahlo pod 6, zaradi absorbcije ogljikovega dioksida iz ozračja, ki v kapljici disociira in tvori majhne količine ogljikove kisline. V nekaterih puščavskih območjih lahko prah v zraku vsebuje dovolj kalcijevega karbonata, da ublaži naravno kislost padavin: v takih področjih je dež lahko nevtralen ali celo bazičen. Dežju pod pH 5,6 pravimo kisli dež.
Vsebina |
[uredi] Nastanek dežja
Če je oblak zelo visoko in če je zrak pod njim dovolj suh, kapljice dežja lahko pri padanju izparijo in tako ne padejo na zemeljsko površino. Temu pojavu pravimo virga. Šele tedaj, ko je zrak toliko nasičen z vodno paro do zemeljske površine, da se izparevanje znatno zmanjša, prične padati dež na zemeljsko površino.
Dežne kapljice, padajoče iz oblakov, ki so debeli 700 m, dospejo na zemeljsko površino le, če ti oblaki niso više kot 3000 m. Glede na velikost vodnih kapljic in jakost padavin lahko le te razdelimo na trajni dež in na občasne plohe ali nevihte.
[uredi] Dežne kaplje
Največje vodne kapljice ne morejo biti težje od 0.2 grama, kar ustreza premeru 7 mm. Večje kapljice se med padanjem razbijejo v drobnejše. Največja hitrost padanja vodnih kapljic s premerom okrog 5 mm znaša 8 m na sekundo. Kadar so kapljice večje, se pri padanju sploščijo in tedaj se poveča zračni upor. Zaradi tega se lahko večje vodne kapljice obdržijo v lebdečem stanju v zraku. Majhne dežne kaplje imajo skoraj obliko krogle. Zelo velike pa dobijo obliko padala. V povprečju imajo dežne kaplje premer od 1 do 2 mm.
Padajoče dežne kaplje so v risankah pogosto upodobljene, kot da bi imele »obliko solze«, okrogle na dnu in ozke na vrhu, vendar je to napačno - takšno obliko imajo le kapljice vode, ki kapljajo z nekega vira, v trenutku nastanka. Največje dežne kaplje na Zemlji so bile leta 2004 zabeležene nad Brazilijo in Marshallovimi otoki - nekatere izmed njih so bile velike celo 10 mm. Izjemno velikost si razlagamo s kondenzacijo prašnih delcev ali z zlivanjem kapelj v malih območjih s posebej veliko količino tekoče vode.
[uredi] Merjenje količine dežja
Količino dežja merimo z dežemerom (ombrometrom) in izrazimo kot globino vode, ki se zbere na ravni podlagi. Merimo jo lahko na četrtinko mm natančno. Včasih jo izrazimo v litrih na kvadratni meter (1 L/m² = 1 mm).
[uredi] Kultura
Kulturni odnos do dežja se po svetu razlikuje. Na Zahodu ima dež tradicionalno žalostno in negativno konotacijo, za razliko od svetlega in veselega sonca. V sušnih predelih, kot je Indija, dež pričakajo evforično. V slovanski mitologiji je bil bog dežja Perun.
V mnogih kulturah so ljudje razvili številna sredstva za zaščito pred dežjem, kot so dežnik in dežni plašč, ter naprave za preusmeritev padlega dežja kot sta odtok in reguliran hudournik. Deževnico lahko zbiramo za pitje ali uporabimo kot vodo za izplakovanje ali namakanje. Mnogi ljudje, še posebej v tropskem podnebju, kjer dež navadno pada v nevihtah z udarci strele, v deževnih dneh raje ostajajo v stavbah.
Mnogim ljudem se zdi vonj dežja posebej prijeten in poseben. Vir tega vonja je dišeče olje, ki ga tvorijo rastline in vsrkavajo skale in zemlja. To olje, imenovano petrichor, se med deževjem sprošča v ozračje, kar da značilen vonj.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
| Padavine |
|---|
| Babje pšeno | Dež | Ivje | Ledene iglice | Poledica | Pršenje | Rosa | Slana | Sneg | Sodra | Sosnežica | Virga | Toča | Zrnat sneg | Žled |
| Meteorologija - Vreme |
