Brazilija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

República Federativa do Brasil

Nacionalno geslo: Ordem e Progresso (portugalsko: »Red in napredek«)
Uradni jezik	portugalščina
Glavno mesto	Brasília
Največje mesto	São Paulo
Predsednik	Luís Inácio Lula da Silva
Površina  - Skupno  - % voda	5. na svetu 8.511.965 km² 0,65%
Prebivalstvo  - Skupno (2000)  - Gostota	5. na svetu 174.468.575 20,5/km²
Neodvisnost  - Razglašena  - Priznana	od Portugalske 7. september 1822 29. avgust 1825
Valuta	brazilski real
Časovni pas	UTC -2 do -5
Državna himna	Hino Nacional Brasileiro
Vrhnja internetna domena	.BR
Nacionalna klicna koda	55

Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki. Širi se prek ogromnega področja med Andi na zahodu in Atlantikom na vzhodu, meji pa na Urugvaj, Argentino, Paragvaj in Bolivijo na jugu, Peru in Kolumbijo na zahodu, Venezuelo, ter Gvajano, Surinam in Francosko Gvajano na severu. Brazilija je dobila ime po bražiljki (Caesalpinia brasiliensis), krajevnem listnatem drevesu, ki daje les za rdeče barvilo, v njej pa najdemo tako ekstenzivno kmetijska področja kot deževne pragozdove.

Vsebina 1 Zgodovina 2 Denar 3 Upravna delitev 4 Geografija Brazilije 5 Glej tudi 6 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Brazilije

Sporazum iz Tordesillasa, potrjen s bulo papeža Aleksandra VI. iz leta 1494, je razdelil novo odkrite dežele na vplivna območja Španije in Portugalske po poldnevniku, ležečem približno 1770 km zahodno od Zelenortskih otokov. Obala današnje Brazilije, ki so jo Evropejci prvič ugledali leta 1500, je s tem pripadla Portugalski. V 16. stoletju so jo razvili kot kolonijo, katere gospodarstvo je v znatni meri temeljilo na suženjskem delu. Leta 1808 se je v Brazilijo pred Napoleonovo vojsko začasno zatekla portugalska kraljeva družina in vlada. Kljub njihovi vrnitvi trinajst let pozneje je to obdobje med Brazilci vodilo k naraščajoči želji po neodvisnosti, tako da je leta 1822 takratni knez namestnik Dom Pedro I. ustanovil neodvisni Brazilsko cesarstvo, ki je trajalo do leta 1889, ko je bil njegov naslednik Dom Pedro II. odstranjen in namesto tega vzpostavljena federativna republika.

Koncem 19. stoletja ter v začetku 20. stoletja se je v Brazilijo priselilo prek 5 milijonov ljudi. To je bilo obenem obdobje industrializacije in nadaljnje širitve v notranjost dežele. Leta 1937 je oblast prevzel diktator Getulio Vargas do leta 1945, ko so bile znova razpisane splošne volitve. Leta 1964 je oblast z državnim udarom prevzela vojaška hunta, ki je ostala na oblasti do leta 1985, ko se je Brazilija vrnila k demokratični izbiri voditelja.

[uredi] Denar

Do uvedbe sedanje valute se je uporabljala valuta Real (R$1,00 = 100 centavov)

[uredi] Upravna delitev

Brazilija je razdeljena na 26 zveznih držav (portugalsko estado, množina estados) in en zvezni okraj (portugalsko distrito federal), ki so združeni v pet večjih pokrajin:

• Srednje-vzhodna pokrajina (Região Centro-Oeste)

• Distrito Federal (DF)
• Goiás (GO)
• Mato Grosso (MT)
• Mato Grosso do Sul (MS)

• Severovzhodna pokrajina (Região Nordeste)

• Alagoas (AL)
• Bahia (BA)
• Ceará (CE)
• Maranhão (MA)
• Paraíba (PB)
• Pernambuco (PE)
• Piauí (PI)
• Rio Grande do Norte (RN)
• Sergipe (SE)

• Severna pokrajina (Região Norte)

• Acre (AC)
• Amapá (AP)
• Amazonas (AM)
• Pará (PA)
• Rondônia (RO)
• Roraima (RR)
• Tocantins (TO)

• Jugovzhodna pokrajina (Região Sudeste)

• Espírito Santo (ES)
• Minas Gerais (MG)
• Rio de Janeiro (RJ)
• São Paulo (SP)

• Južna pokrajina (Região Sul)

• Paraná (PR)
• Rio Grande do Sul (RS)
• Santa Catarina (SC)

[uredi] Geografija Brazilije

Glejte glavni članek Geografija Brazilije

[uredi] Glej tudi

• seznam suverenih držav
• arhitektura Brazilije

[uredi] Zunanje povezave

• Curitiba Brazil; v angleščini
• Brazil
• South America.
• Old Postcards from Brazil

Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.