Sokrat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sokrat (grško Σωκράτης: Sōkrátēs ), grški filozof, 4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.

Sokrat velja za enega najpomembnejših oseb filozofije zahodnega sveta. Bil je Platonov učitelj. Poučeval je z metodičnim spraševanjem in velja za začetnika majevtike. Obravnaval je predvsem vprašanja naravnega delovanja.

[uredi] Življenje in delo

Sokrat se je rodil v Atenah kot sin kiparja Sofroniska in babice Fenarete. V mladosti je, kot vsi atenski mladeniči služil mestu kot vojak. Že v mladosti se je izkazal za odločnega, vztrajnega in hrabrega človeka. Že zgodaj pa je opustil svoj poklic kiparja in se odločil za življenje v revščini in poučevanje. Poleg tega je postal v Atenah znan kot velik mojster dialoga, ki mu praktično ni bilo para.

Sokrat ni zapustil svetu nobenega pisnega dela. Vsi njegovi dialogi so povzeti po zapiskih njegovih učencev in preučevalcev njegovega življenja, predvsem Platona, Ksenofona in Aristotela.

Ko so leta 399 pr. n. št. v Atenah zrušili »oblast tridesetih« in ponovno vzpostavili demokracijo, so Sokrata obtožili brezboštva in ga obsodili na smrt z zastrupitvijo. Sokrat je mirno sprejel smrt in izpil čašo strupa iz trobelike ter v pogovoru s svojimi učenci umrl.

Njegov proces, na katerem je bil glavni tožnik Anit, je opisan v Platonovem delu Apologija.

[uredi] Glej tudi

• seznam starogrških filozofov
• sokratski dialog

[uredi] Zunanje povezave