Kompas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Kompas (razločitev).

Kompas v lesenem ohišju

Kómpas je priprava za določanje strani neba. Naprednejši kompas imenujemo busola.

Osnovni sestavni deli kompasa so igla, limb (številčnica) in včasih tudi ogledalo z merilno muho. Magnetna igla, ki je uležajena karseda brez trenja, se v odsotnosti drugih zunanjih vplivov poravnava v smeri zemeljskih magnetnih silnic, proti magnetnemu severu. Tako nam igla kaže referenčno smer, ki služi za navigacijo. Z uporabo limba lahko določamo osnovne strani neba in azimut (kot med izbrano smerjo in magnetnim severom), kar nam skupaj z geografsko karto omogoča orientacijo in določanje stojišča.

Kompas so prvotno uporabljali v kitajski geomantiki. Kasneje pa je imel velik pomen pri pomorskih potovanjih.

[uredi] Ostale vrste kompasov

Girokompas temelji na principu giroskopa, ki ohrani svojo smer v prostoru, ko se vrti. Obrne se v smer geografskega severa in nanj ne vplivajo tuja magnetna polja, kar je prednost pred magnetnim kompasom. Uporablja se predvsem na ladjah.

Elektronski kompas temelji na senzorjih magnetnega polja. Na podlagi le-teh se izračunava smer kompasa glede na sever.

Kompas na osnovi GPS sistema uporablja metode GPS navigacije in ne deluje na principu zemeljskega magnetizma.

[uredi] Korekcije kompasa

Magnetna igla kompasa ne kaže smeri geografskega severa (ki ima zemljepisno širino 90°N), temveč smer "magnetnega" severa. Za merjenje smeri glede na geografski (pravi) sever, moramo izvesti dve korekciji:

Magnetna deklinacija (oz. magnetna variacija) je razlika med pravim in magnetnim severom, ki jo moramo prišteti ali odšteti od smeri, prikazane na kompasu, da dobimo pravo smer. Njena vrednost se s časom spreminja. Podatke o magnetni deklinaciji v neki točki dobimo na posebnih zemljevidih, ki imajo vrisane izogone. Ti zemljevidi imajo dodano tudi letnico izdaje ter letno spremembo deklinacije. Na podlagi teh podatkov izračunamo trenutno deklinacijo kot zmnožek števila let od izdaje zemljevida in letne spremembe deklinacije. Seveda pa po več letih ta izračun izgublja na točnosti, ker tudi spremembe magnetne deklinacije niso nujno stalne.
Magnetna deviacija nastane zaradi vplivov zunanjih magnetnih polj in zaradi popačitve le-teh zaradi bližine železnih delov, zgradb, gora, ležišč železove rude, itd. Merjenje magnetne deviacije v vozilo vgrajenega kompasa se po zakonu izvaja na dve leti ali po potrebi. Princip merjenja deviacije je kompenzacija, kjer smer, prikazano na magnetnem kompasu primerjamo s smerjo, prikazano na kompasu, ki za delovanje ne uporablja magnetnega polja (npr. na osnovi GPS sistema).