Geografija Afrike
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Afrika je stara in slabo razčlenjena celina, ki je ostanek Pangee. Njena površina je 30368609 km², kar jo uvršča na 2. mesto, takoj za Azijo.
Leži na severni, južni in vzhodni polobli. Na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantik, na jugovzhodu na Indijski ocean ter na severovzhodu na Mrtvo morje.
Osnovo predstavljajo najstarejše kamnine na Zemlji, zato je zelo bogata z rudami. Srednja Afrika je bogata z zemeljskim plinom innafto. Zunanje sile so zasule afriško površje s sedimenti (pesek). Obale so slabo razčlenjene in visoke. Večji gorovji sta Atlas in Zmajeve gore, pogorje vulkanskega nastanka pa Jezersko višavje. Edina reka, ki prečka Saharo je Nil. Po Kongovski kotlini teče reka Kongo.
Vsebina |
[uredi] Države in odvisna ozemlja
[uredi] Vzhodna Afrika
- Burundi
- Komori
- Džibuti
- Eritreja
- Etiopija
- Kenija
- Ruanda
- Sejšeli
- Somalija — Somaliland — Puntland — Jugozahodna Somalija
- Tanzanija
- Uganda
[uredi] Srednja Afrika
- Kamerun
- Srednjeafriška republika
- Kongo
- Demokratična republika Kongo
- Ekvatorialna Gvineja
- Gabon
- São Tomé in Príncipe
[uredi] Severna Afrika
(Nekatere države so po drugih virih vključene med Srednji vzhod
- Alžirija
- Ceuta (pod Španijo)
- Egipt
- Libija
- Melilla (pod Španijo)
- Maroko
- Sudan
- Tunizija
- Zahodna Sahara (pod maroško okupacijo)
[uredi] Afriški jug
- Angola
- Bocvana
- Lesoto
- Malavi
- Madagaskar
- Mauritius
- Mozambik
- Namibija
- Réunion (pod Francijo)
- Republika Južna Afrika
- Svazi
- Zambija
- Zimbabve
[uredi] Zahodna Afrika
- Benin
- Burkina Faso
- Zelenortski otoki
- Čad
- Slonokoščena obala
- Gambija
- Gana
- Gvineja
- Gvineja-Bissau
- Liberija
- Mali
- Mavretanija
- Niger
- Nigerija
- Sveta Helena (pod Veliko Britanijo)
- Senegal
- Sierra Leone
- Togo
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
 |
Projekt Commons ponuja še več predstavnostnega gradiva za temo: |
