Nafta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

V morje razlita nafta

Za druge pomene glej Nafta (razločitev).

Nafta je gosta, temnorjava ali zelenkasta vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Vsebina

1 Države proizvajalke
2 Vrste nafte
3 Proizvodnja
4 Zunanje povezave

[uredi] Države proizvajalke

Nafto pridobivajo z vrtanjem in črpanjem na kopnem in na morjih. Največje države proizvajalke so države Bližnjega vzhoda, Rusija, ZDA, Nigerija, Venezuela, Mehika, Norveška, Združeno kraljestvo.

Surova nafta je zmes organskih in anorganskih spojin. Različnih anorganskih spojin je v nafti po ocenah strokovnjakov od 100 000 do 1000000. Med organskimi spojinami v nafti pa prevladujejo ogljikovodiki.

[uredi] Vrste nafte

parafinska nafta: v njej so predvsem nerazvejani alkani;
naftenska nafta: v njej so večinoma ciklične, nearomatski ogljikovodiki, kot so cikloalkani in cikloalkeni;
mešana nafta: v njej so nerazvejani alkani in nearomatski ciklični ogljikovodiki.

Vrtalna ploščad v Mehiškem zalivu

[uredi] Proizvodnja

Nafto je pred rabo treba predelati tako, da najprej odstranijo vodo, raztopljene snovi in druge primesi. Pline izločajo s frakcionirno destilacijo: velika kolona ki jo imenujejo frakcionirna kolona, je na dnu zelo vroča, proti vrhu pa vedno hladnejša. Vrela nafta vstopa v kolono kot para, ob dviganju pa se vse bolj hladi. Tako ločijo nafto glede na različna vrelišča na bencin, kerozin, plinsko olje in preostanek.

Z vakuumsko destilacijo dobijo motorna olja, strojna olja, mazalna olja. Preostanek pri tem pa se uporabi za maziva, industrijska kurilna olja in bitumen.

Kreking je cepitev dolgih alkanov na manjše alkane in alkene. Ločimo termični in katalitski kreking, pri prvem dobimo iz preostankov pri vakuumski destilaciji in preostankov pri desti delaciji normalnem pritisku olja in koks. Katalitski kreking vodijo s primernimi katalizatorji tako, da poteka pred vsem izomerizacija, iz frakcij nafte z visokim vreliščem nastajajo ciklični ogljikovodiki, bencin z višjim oktanskim številom.

Katalitski reforming: pri tem nastanejo s dehidrogeniranjem, krekingom in istočasnim hidrogeniranjem, izomerizacijo, ciklizacijo, spremembe v strukturi molekul, tako da se s tem zvišuje oktansko število goriva.