Madagaskar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Madagaskar (razločitev).

Republique de Madagascar
Repoblikan'i Madagasikara

Nacionalno geslo: Tanindrazana, Fahafahana, Fandrosoana (slovensko: »Domovina, svoboda, pravica«)

Uradna jezika

francoščina, malgaščina

Glavno mesto

Antananarivo

Koordinate glavnega mesta

18° 55' J, 47° 31' V

Predsednik

Marc Ravalomanana

predsednik vlade

Jacques Sylla

Površina
- Skupno
- % voda

45. na svetu
587.040 km²
0,9%

Prebivalstvo
- Skupno (2005)
- Gostota

56. na svetu
18.040.341
30,73/km²

BDP (PPP)
- Skupno (leto)
- BDP/prebivalca

123. na svetu
12,6 milijard USD
800 USD

Valuta

malgaški frank (FMG)

Časovni pas

UTC +3

Neodvisnost
- Datum

od Francije
26. junij 1960

Državna himna

Ry Tanindraza nay malala ô (O, naša ljubljena domovina)

Vrhnja internetna domena

.MG

Nacionalna klicna koda

261

Satelitski posnetek Madagaskarja (september 2003)

Madagaskar je otoška država v Indijskem oceanu, ob vzhodni obali afriške države Mozambik. Madagaskar je 4. največji otok na svetu. Na severozahodu se prek Mozambiškega kanala pripluje do otoka Mayotte in do Komorov, na severu pa do otokov Glorioso, na severovzhodu pa do Sejšelov. Uradna jezika sta francoščina in malgaščina, glavno mesto pa je Antananarivo. Madagaskar ima približno 18 milijonov prebivalcev ( podatki so iz leta 2004 ). Denarna enota je ariary.

[uredi] Površje

Večina otoka sestavljajo ravnine od 750-1400m nadmorske višine. Tudi Madagaskar ima tri gorovja: Maromokotro 2876m ( is 12m višji od Triglava), Ankaratra (leži v srednjem delu) in Andringitra (leži na jugu otoka). Na vzhodu in zahodu pa so od 20-50km široke obalne ravnine. Obale so težko dostopne zaradi koralnih grebenov in mangrov.

[uredi] Podnebje in rast

Podnebje je tropsko. Prevladujejo travnate površine in grmičevja na vzhodu pa so ohranjeni tudi tropski deževni gozdovi. Madagaskar je poznan tudi po izrednem bogastvu živalskih in rastlinskih vrst, ta naravna raznovrstnost pa je ogrožena zaradi propadanja gozda.

[uredi] Prebivalstvo

Večina prebivalstva je azijskega izvora z pomešanimi črnskimi priseljenci, tam pa živijo tudi indijski, francoski in kitajski priseljenci. Tamkajšnji prebivalci se imenujejo Malgaši.

[uredi] Zgodovina

Predniki današnjih prebivalcev so se naselili na otok iz jugovzhodne Azije v 4. stoletju. V 7. stoletju so Arabci vzpostavili trgovske postojanke ob severovzhodni obali Madagaskarja. Portugalci so odkrili otok v začetku 16. stoletja med potovanjem v Indijo. V poznem 17. stoletju Francozi vzpostavijo trgovske postojanke ob vzhodni obali. od 1774 do 1824 so obale pogosto obiskane s strani gusarjev.

Konec 18. stoletja vladarji Merine vzpostavijo nadvlado nad večjim delom otoka, vključno z obalo. Leta 1817 kralj Radema I. (vladal 1810 - 1828) in britanski guverner Mauritiusa skleneta pogodbo o ukinitvi trgovine s sužnji, ki je bila do tedaj pomembna za ekonomijo Merine. V zameno je dobil otok britansko vojaško in denarno pomoč. Kraljica Ranavalona I. (1828 - 1861) tako odpira šole in tiska knjige na malgaškem jeziku. Do vojaškega spopada s Francozi je prišlo za časa vladanja Ranavalone II. v letih 1883 - 85, ko so Francozi otok razglasili za francoski protektorat. Kot del splošne porazdelitve vplivnih območij te regije je dobila Velika Britanija na ta račun otok Zanzibar (sedaj del Tanzanije). Celotno kontrolo nad otokom je Francija vzpostavila v letih 1895 - 96 z ukinitvijo kraljevine Merine. Med II. svetovno vojno po padcu Francije otok zasede Velika Britanija, ki ga leta 1943 preda Francoskim svobodnim silam.

Leta 1946 Madagaskar postane francoski prekomorski teritorij. Istega leta ustanovljeno Demokratsko gibanje za obnovo Madagaskarja - MDRM premaga na volitvah francoske kolaborante. Leta 1947 sproži antikolonialno vstajo, ki je krvavo zadušena leto kasneje, stranka prepovedana, njeni vodje pa zaprti. Leta 1956 Francija izvede reformo institucij. Istega leta ustanovljena Zveza malgaškega naroda nadaljuje politiko prejšnje MDRM, medtem ko Socialdemokratska stranka Madagaskarja in Komorov zavzame bolj umirjeno stališče do Francije. 14. oktobra 1958 Madagaskar postane avtonomna republika v sestavi Francoske skupnosti. Obdobje začasne vlade se konča s sprejemom ustave leta 1959, popolno neodvisnost pa Madagaskar doseže 26. junija 1960.