Ruanda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Republika y'u Rwanda

Nacionalno geslo: Svoboda, sodelovanje, napredek
Uradna jezika	francoščina, kinyarwanda
Glavno mesto	Kigali
Predsednik	Paul Kagame
Predsednik vlade	Bernard Makuza
Površina  - Skupno  - % voda	144. na svetu 26.338 km² 5,3%
Prebivalstvo  - Skupno  - Gostota	91. na svetu 7.312.756 281/km²
Neodvisnost  - Razglašena	od Belgije 1. julij 1960
Valuta	ruandski frank
Časovni pas	UTC +2
Državna himna	Rwanda rwacu
Vrhnja internetna domena	.RW
Nacionalna klicna koda	250

Ruanda je celinska država v Vzhodni Afriki. Na severu meji na Ugando, na vzhodu na Tanzanijo, na jugu na Burundi, ter na zahodu na Demokratično republiko Kongo.

Vsebina 1 Zgodovina 2 Demografija 3 Glej tudi 4 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Najstarejši znani prebivalci te regije so pigmejsko ljudstvo Twa. Izpodrinili so jih Hutuji, bantujsko ljudstvo, te pa so v 16. stoletju pokorili od severa doseljeni Tutsiji, ki osnujejo fevdalno monarhijo, na čelo katere postavijo kralja - mwamija.

Kolonialisti pridejo na to ozemlje v drugi polovici 19. stoletja. Po sporazumu na Berlinski konferenci leta 1885 Ruanda skupaj s sosednjim Burundijem preide leta 1890 pod upravo Nemške Vzhodne Afrike, ki obvladuje območje preko ruandskega kralja. V 1. svetovni vojni območje okupira Belgija in ga obdrži tudi po njej kot mandatno ozemlje Lige narodov, imenovano Ruanda - Urundi. Po koncu 2. svetovne vojne ga Združeni narodi razglasijo za skrbniško ozemlje pod belgijsko upravo.

Z ohranitvijo domače dinastije Belgija obvladuje položaj vse do leta 1959, ko kralj Kigeri V. zahteva na osnovi programa Ruandske narodne zveze (UNAR) neodvisnost države. Z odvzemom podpore njemu in večinskim Tutsijem uprava da proste roke večinskim Hutujem, ki na parlamentarnih volitvah decembra 1960 zmagajo in prevzamejo oblast. Skupščina januarja 1961 strmoglavi kralja Kigerija V. in razglasi republiko. 1. julija 1962 po odločitvi Združenih narodov o ukinitvi skrbniškega ozemlja Ruanda postane neodvisna država.

[uredi] Demografija

Domorodno prebivalstvo sestavljajo tri etnične skupine: Hutuji, ki predstavljajo večino prebivalstva, so kmetje iz skupine Bantu; Tutsiji so živinorejci, ki so na to področje prišli v 15. stoletju in so do leta 1959 predstavljali v fevdalnem sistemu, ki je temeljil na živinoreji, vladajočo kasto. Tretje ljudsvo, Twa, so ostanki najzgodnejših, pigmejskih, naseljencev na tem področju.

[uredi] Glej tudi

• seznam suverenih držav

[uredi] Zunanje povezave

Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.