Antarktika
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós - nasprotje Arktiki) je celina, ki obkroža Zemeljski južni tečaj. Je najhladnejše mesto na Zemlji, saj je skoraj popolnoma pokrita z ledom. Ne smemo je zamenjavati z Arktiko, ki obkroža severni tečaj.
Celino so odkrili poznega januarja leta 1820. Več podrobnosti lahko najdete v članku Zgodovina Antarktike.
Je peta največja celina po površini, a nima stalnih prebivalcev. Tudi njena povprečna nadmorska višina je največja med vsemi celinami, povprečna temperatura in vlažnost pa sta najnižji na Zemlji.
Njena vrhnja internetna domena je .aq.
Vsebina |
[uredi] Raziskovanje
- Glej tudi: Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki
Na Antarktiki vsako leto izvajajo poskuse, ki jih ni mogoče ponoviti nikjer drugje, znanstveniki iz 27 različnih držav. Med poletju upravlja z raziskovalnimi postajami čez 4000 znanstvenikov; pozimi se to število spusti na okrog 1000.[1]
Med raziskovalci so biologi, geologi, oceanografi, fiziki, astronomi, glaciologi in meteorologi. Geologi na polarnem področju raziskujejo tektoniko plošč, meteorite iz zunanjega Vesolja in ostanke iz časov preloma nadceline Gondvane. Glaciologi se ukvarjajo z raziskovanjem zgodovine in dinamike plavajočega ledu, sezonskega snega, ledenikov in ledenih plošč. Biologi poleg raznolikosti živali samih zanima tudi, kako na njihovo prilagoditev in preživetje vplivajo skrajne temperature in prisotnost ljudi. Zdravniki raziskujejo širjenje virusov in odziv telesa na skrajne sezonske temperature. Astrofizikom na polarni postaji Amundsen-Scott dajejo ozonska luknja in suho hladno okolje dobre možnosti za preučevanje nebesnega svoda in mikrovalovnega sevanja kozmičnega ozadja. Antarktični led služi kot zaščita in medij preučevanja za nevtrinski observatorij na svetu, zgrajen 2 km pod postajo Amundsen-Scott. [2]
Od 1970. se veliko pozornosti posveča ozonski plasti nad Antarktiko. Leta 1985 so trije britanski znanstveniki na podlagi podatkov, pridobljenih na raziskovalni postaji Halley, odkrili obstoj luknje v tej plasti. Satelitski podatki Nase so njen največji obseg, 27 milijonov kvadratnih kilometrov, pokazali leta 1998. Leta 2002 so zaradi regionalnega segrevanja razpadla obsežna področja ledenih plošč.[1]
[uredi] Ozemeljske zahteve
Določene države, posebno tiste v bližini Antarktike, so v 20. stoletju podale ozemeljske zahteve po delih celine. Zahteve nimajo večjega praktičnega pomena, a jih kartografi še zmeraj upoštevajo.
Raziskovalne postaje držav, ki se nahajajo na Antarktiki, navadno stojijo znotraj zahtevanega ozemlja te države. Antarktična mirovna pogodba te zahteve odklanja, večina drugih držav pa jih ne priznava. Nobena država, razen spodaj naštetih, ni zahtevala delov ozemlja, vendar si ZDA in Rusija pridržujeta pravico do tega.
- Argentina: 25° Z do 74° Z; prekriva območja čilenskih in britanskih zahtev; zahtevano l. 1943 kot del province Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur,
- Avstralija: 160° V do 142° V in 136° V do 45° V; zahtevano l. 1933 kot Avstralski antarktični teritorij,
- Brazilija: 28° Z do 53° Z; prekriva območja argentinskih, britanskih in čilenskih zahtev; označeno l. 1986 kot ozemlje zanimanja,
- Čile: 53° Z do 90° Z; prekriva območja argentinskih in čilenskih zahtev; zahtevano l. 1940, glej Čilenski antarktični teritorij,
- Francija: 142° V do 136° V; zahtevano l. 1924 kot del Francoskih južnih in antarktičnih dežel. Ozemlje na Antarktiki se imenuje Adelijina dežela (Terre Adélie),
- Nova Zelandija: 150° Z do 160° V; zahtevano l. 1923, glej Rossova odvisnost (Ross Dependency),
- Norveška: 45° V do 20° V; zahtevano 1938 kot Dežela kraljice Maud, vključujoč Otok Petra I. in
- Združeno kraljestvo: 20° Z do 80° Z; prekriva območja argentinskih in čilenskih zahtev; zahtevano 1908, glej Britanski antarktični teritorij.
Nobena uradna zahteva ne pokriva področja med 90° in 150° zahodne zemljepisne dolžine.
[uredi] Nekdanje zahteve
- Nemčija: 20° V do 10° Z; območje zahteve se je prekrivalo z norveškim; zahtevano 1939–1945 kot Nova Švabska (Neu Schwabenland) in
- Republika Južna Afrika: zahtevano 1963–1994.
[uredi] Viri in nadaljnje branje
- ^ a b Podatkovnik centralne obveščevalne agencije, pridobljeno 6. februarja 2006.
- ^ Antarctic Connection Znanost na Antarktiki, pridobljeno 4. februarja 2006.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Svet upravnikov narodnih antarktičnih programov - Council Of Managers Of National Antarctic Programs (COMNAP), uradno spletišče.
- Portali sveta - Antarktika iz Kongresne knjižnice
- Britanski antarktični urad
- ANetStation
- Svetovni podatkovnik - Antarktika (CIA)
- Antarktična digitalna podatkovna baza - vir digitalnih topografskih kart Antarktike
- Znanstveni komite za raziskovanje Antarktike - koordinira antarktično znanost
- Antarctic Place-names Commission of Bulgaria
- Map of Livingston Island and Greenwich Island
| Celine sveta | ||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
 Afrika-Evrazija |
 Ameriki |
 Evrazija |
 Avstralija |
|||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
 Afrika |
 Antarktika |
 Azija |
Avstralija |
 Evropa |
 Severna Amerika |
 Južna Amerika |
||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
| Geološki superkontinenti : Kolumbija · Gondvana · Lavrazija · Pangea · Rodinija | ||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
