Vodikova bomba
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vodikova bomba (tudi termonuklearna bomba, hidrogena bomba, H-bomba, fuzijska bomba) je vrsta jedrskega orožja, ki izrablja veliko količino sproščene jedrske energije pri procesu jedrskega zlitja.
Danes je znano, da ima le šest držav te bombe: ZDA, Ruska federacija, Francija, Združeno kraljestvo, Ljudska republika Kitajska in Indija.
Vodikove bombe uporabljajo Teller-Ulamov princip, v katerem je vodikova bomba detonirana v posebno izdelanem predelu, ki se dotika vodikovega goriva. Pri nastali eksploziji se sprostijo gama in rentgenski žarki, ki nato stisnejo in segrejejo kapsulo, v kateri se nahajajo tritij, devtarij in litijev hidrid, ki pričnejo jedrsko reakcijo. Nevtroni, ki jih nastanejo med jedrsko reakcijo, nato pričnejo zadnjo fazo v osiromašenemu uranu, ki obdaja gorivo. Vsak ta sestavni del je poimenovan kot faza, medtem ko je fuzijska bomba primarna in kapsula sekundarna. S povezovanjem več faz se poveča količina goriva in s tem tudi moč same bombe. Največja vodikova bomba (Car bomba Sovjetske zveze) je imela moč čez 50 milijonov ton TNT-ja.
[uredi] Glej tudi
- seznam orožij
Ta članek o orožju je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
