Vodik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

vodik - helij   H Li       Celotna tabela
Splošno
Ime, znak, število	vodik, H, 1
Kemijska vrsta	nekovine
Skupina, perioda, blok	1 (IA), 1 , s
Gostota, trdota	0,0899 kg/m3, ___
Izgled	brezbarven
Lastnosti atoma
Atomska teža	1,00794 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan)	25 (53) pm
Kovalentni polmer	37 pm
van der Waalsov polmer	120 pm
Elektronska konfiguracija	1s1
e- na energijski nivo	1
Oksidacijska stanja (oksid)	1 (amfoterična)
Zgradba mreže	heksagonalna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	plin
Tališče	14,025 K (-434 °F)
Vrelišče	20,268 K (-423 °F)
Molarna prostornina	11,42 ·10-3 m3/mol
Izparilna toplota	0,44936 kJ/mol
Talilna toplota	0,05868 kJ/mol
Parni tlak	209 Pa pri 23 K
Hitrost zvoka	1.270 m/s pri 298,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost	2,2 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	14.304 J/(kg · K)
Električna prevodnost	___ 106/m Ω
Toplotna prevodnost	0,1815 W/(m · K)
Ionizacijski potencial	1.312 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 1H 99,985% H je stabilen z 0 nevtroni 2H 0,015% H je stabilen z 1. nevtronom 3H {umetni} 12,33 let β- 0,019 3He 4H {umetni} neznana n 2,910 3H
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Vodík (latinsko hydrogenium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom H in atomskim številom 1. Pri standardnih pogojih je enovalentni nekovinski močno vnetljiv plin brez barve in brez vonja. Vodik je najlažji kemični element. Je najbolj razširjeni kemični element v Vesolju, vsebuje ga voda, vse organske spojine ter živi organizmi. Vodik je močno reaktiven in kemijsko reagira z večino kemijskih elementov. Zvezde z glavnega niza v začetnem obdobju svojega razvoja sestavlja pretežno vodik v stanju plazme. Tako je še vedno tudi pri Soncu, ki je staro vsaj 4,6 milijarde let.

Vodik se uporablja tudi pri sintezi amonijaka, kot alternativno gorivo, nekoč so ga uporabljali kot polnilni plin balonov, zadnje čase pa tudi kot vir energije v gorivnih celicah.

[uredi] Pomembne lastnosti

Vodik je najlažji kemični element in njegov najbolj razširjen izotop sestavljata le proton in elektron brez nevtronov. Pri standardni temperaturi in tlaku vodik tvori dvoatomni plin H₂ s točko vrelišča pri samo 20,27 K in tališča pri 14,02 K. Pod izjemno velikim tlakom, na primer v središču planetov plinskih velikanov kot je Jupiter, se molekule spremenijo in vodik postane tekoča kovina (glej kovinski vodik). Pod nizkimi tlaki v prostem vesoljskem prostoru je vodik v večini v posameznih atomih, ker se preprosto ne morejo združevati. Oblaki dvoatomnega H₂ so povezani z nastankom zvezd.

[uredi] Glej tudi

• vodikovo gospodarstvo

[uredi] Zunanje povezave

Vodik je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.