Jedrsko orožje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra in/ali jedrskega izlivanja kot poglaviten vir uničevalne sile.
Vsako jedrsko orožje je občutno močnejše od največjih konvencionalnih eksplozivov in eno tako orožje je zmožno uničiti celotno mesto.
V zgodovini vojskovanja je bilo jedrsko orožje uporabljeno dvakrat v boju; obakrat v zadnjih dnevih druge svetovne vojne. Prvič je bilo jedrsko orožje uporabljeno 6. avgusta 1945, ko je ZDA odvrgla uransko napravo Deček na japonsko mesto Hirošima. Tri dni kasneje je ZDA odvrgla plutonijevo napravo Debeluh na Nagasaki.
Obe napravi sta povzročili takojšnjo smrt skoraj 120.000 ljudi (večinoma civilistov), vsaj dvakrat toliko pa je umrlo čez nekaj časa. Uporaba le-teh je povzročila mešane odzive: nekateri so kritizirali in obsojali ta dejanja množičnih pobojev, medtem ko so drugi trdili, da bi drugače bile žrtve na obeh straneh še višje, če ne bi odvrgli obeh naprav (glej jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija za polno razpravo).
Potem so jedrsko orožje detonirali več kot dvatisočkrat, predvsem za potrebe poskusov; to so storile predvsem ZDA, Sovjetska zveza, Francija, Združeno kraljestvo, Kitajska, Indija in Pakistan. Te države so imenovane tudi jedrske sile (poleg teh tudi Rusija, ki je podedovala orožje po padcu Sovjetske unije).
Različne druge države lahko posedujejo jedrsko orožje, a tega niso nikoli javno priznale oz. njihove trditve niso bile nikoli preverjene. Kot primer: Izrael ima sodoben zračnoprevozni sistem in obsežen jedrski program (glej Izrael in orožje za množično uničenje); Severna Koreja je objavila, da ima jedrske zmožnosti (a je kmalu zatem objavila, da bo opustila vse svoje jedrske programe); Ukrajina lahko poseduje manjše število zastarelega jedrskega orožja iz sovjetske dobe, ki je lahko prišlo v njeno last po administrativni napaki in Iran, ki si prizadeva razviti jedrske zmožnosti (za več informacija glej seznam držav z jedrskim orožjem).
Jedrsko orožje se danes primarno uporablja kot metoda za ustvarjanje strateške grožnje. Na primer, skrb, da ima Severna Koreja jedrsko orožje in da ga bo uporabila, je narekovala odnose med ZDA in Severno Korejo.
Jedrski esplozivi so poleg vojaške rabe bili predlagani za različne druge nevojaške namene.
[uredi] Glej tudi
- jedrska fizika
- jedrska fisija
- jedrska fuzija
- jedrska zima
- Ta članek o orožju je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.