Ujede
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Ujede | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Navadna postovka Falco tinnunculus |
||||||||||
| Znanstvena razvrstitev | ||||||||||
|
||||||||||
| Družine | ||||||||||
|
Ribji orli Pandionidae |
Ujéde (znanstveno latinsko ime Falconiformes) so red ptic, v katerega običajno spadajo tri družine:
- ribji orli Pandionidae
- sokoli Falconidae
- jastrebi Accipitridae
V Evropi živijo vse tri družine. Ornitologi si niso soglasni ali je red orlov Accipitriformes samostojen ali spada v red ujed. K ujedam uvrščamo približno 290 vrst, med katere spadajo dnevne roparice. Sistematska razvrstitev roparic je težavna, tako da ta red obravnavajo na več načinov.
Zunaj Evrope ujede razvrščajo v štiri družine. V Evropi delijo red na dva dela. Sokoli in karakare pripadajo redu ujed (okoli 60 vrst in 4 skupine), ostalih 220 družin (orli in drugi) pa pripada samostojnemu redu orlov.
Ameriška ornitološka zveza pušča sokole in jastrebe v redu ujed, jastrebe novega sveta (družina ameriških jastrebov) pa skupaj s štorkljami uvršča med močvirnike na podlagi vplivne Sibley-Ahlquistove taksonomije, po kateri vse ujede spadajo v red močvirnikov, ameriški jastrebi pa naj bi predstavljali drugo vejo izven ujed.
Delitev ujed na več redov je zaradi predloga, po katerem ta red nima istih evolucijskih potez, ki so značilne za druge ptice. Najbolj sporen je predlog, da ameriški jastrebi niso ujede in so bližje štorkljam v drugem redu močvirnikov. Morfološki dokazi pa podpirajo skupne prednike ujed. Dokazi nakazujejo tudi, da bi lahko tudi sove uvrščali sem.
Ujede izvirajo iz srednjega eocena in imajo običajno ostro zakrivljen kljun z mesnato voščenico na sprednji površini, kjer sta nosnici. Krila so dolga in dokaj široka. Z njimi so ptice sposobne lebdečega letenja. Zelo hitro letijo sokoli, najhitrejši pa je sokol selec Falco peregrinus, ki pri strmoglavljenju celo preseže hitrost 320 km/h in tako velja za najhitrejšo živečo žival na svetu.
Ujede imajo močne noge in stopala z močnimi roparskimi kremplji in zadnjim krempljem. Skoraj večina ujed je mesojedih in lovi s pomočjo dobrega vida podnevi ali ponoči. Živijo zelo dolgo in njihova stopnja razmnoževanja je po navadi nizka. Povečini imajo ujede kratke noge, razen karakare, sekretarji in nekatere vrste.
Mladiči se hitro razvijejo, pred prvim poletom zanje skrbijo starši tri do osem tednov. Spolno zreli so po enem, oziroma po treh letih. Spola se vidno razlikujeta po velikosti in enozakonstvo je med pticami splošno pravilo. Pri vrstah, ki lovijo druge hitre ptiče, so po navadi samice večje od samcev.
Raziskave z DNK bodo prinesle nove poglede na to skupino ptic.
| Vretenčarji Vertebrata < Ptiči Aves |
|---|
|
Nojevci Struthioniformes | Ameriški tekači Rheiformes | Kiviji Apterygiformes | Avstralski tekači Casuariiformes | Dolgonoge kure Tinamiformes | Ponirki Podicipediformes | Pingvini Sphenisciformes | Cevonosci Procellariiformes | Veslonožci Pelecaniformes | Močvirniki Ciconiiformes | Plamenci Phoenicopteriformes | Plojkokljuni Anseriformes | Orli Accipitriformes | Ujede Falconiformes | Kure Galliformes | Prepeličarji Turniciformes | Žerjavovci Gruiformes | Pobrežniki Charadriiformes | Golobi Columbiformes | Papige Psittaciformes | Kukavice Cuculiformes | Sove Strigiformes | Ležetrudniki Caprimulgiformes | Hudourniki Apodiformes | Vpijati Coraciiformes | Plezalci Piciformes | Trogoni Trogoniformes | Mišaki Coliiformes | Slapniki Gaviiformes | Pevci Passeriformes | Stepske kokoške Pteroclidiformes |
