Sigmund Freud

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sigmund Freud [sígmunt fròjd], avstrijski nevrolog in psiholog, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstroogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.

Sigmund Freud je bil avstrijski nevrolog in ustanovitelj psihoanalitilčne šole psihologije.

Je utemeljitelj psihoanalitične šole v psihologiji, ki uči, da podzavestni motivi naše duševnosti vplivajo na številne oblike našega vedenja. Zanimal se je za hipnozo v smislu sredstva pomoči duševnim bolnikom. Kasneje je hipnozo opustil in jo v procesu zdravljenja nadomestil s prostimi asociacijami in analizo sanj, kar danes imenujemo »zdravljenje s pogovorom«. Ta dva postopka sta postala jedrni del psihoanalize.

Sigmund Freud

[uredi] Življenjepis

Sigismund Schlomo Freud je bil rojen 6. maja 1856 v Příborju (današnja Češka, tedaj Avstroogrska) v judovsko družino. Pri enaindvajsetih se je preimenoval v »Sigmund«. Čeprav je bil prvorojenec in je imel tri brate ter pet sester, je imel tudi starejše polbrate iz očetovega prejšnjega zakona. Šest let od osmih je bil najboljši učenec v razredu, študiral je od 1873 na 1881 na Dunajski univerzi.

O njegovem zgodnjem delu in življenju je znano zelo malega, saj je kar dvakrat uničil svoje papirje , leta 1885 in 1907.

Leta 1930 je v Frankfurtu prejel Goethejevo nagrado za delo na področju psihologije. Istega leta mu je pri petindevetdesetih umrla mati. Njegove knjige so nacisti ob prihodu na oblast leta 1933 zažgali.

Ker je bil judovskega rodu, se je po anšlusu pred nacisti z denarno pomočjo svoje pacientke princese Marie Bonaparte umaknil v Anglijo, kjer je prebival na 20 Maresfield Gardens v Londonu. Tam je sedaj njegov muzej. Ko je zapuščal Nemčijo, je gestapo zahteval, naj izjavi, da so z njim ravnali spoštljivo. Freud je napisal: »Vsem toplo priporočam gestapo.« (»I warmly recommend Gestapo for everyone.«).

Freud je bil strasten kadilec cigar vse svoje življenje in kljub raku na spodnji čeljusti je nadaljeval s kajenjem vse do svoje smrti 23. septembra 1939. Dnevno je skadil celo škatlico cigar. Od odkritja bolezni, leta 1923, pri sedeminšestdesetih, je prestal kar 30 operacij, ki naj bi omejile raka. Na koncu ni več prenesel bolečine in s svojim zdravnikom se je odločil za smrt s predoziranjem z morfijem.

Freudove teorije in njegovo obravnavanje bolnikov so bile na Dunaju 19. stoletja sporne. Še dandanes so predmet vročih razprav. Njegove misli so pogosto obravnavane v književnih in filozofskih delih, pa tudi v splošni kulturi. Medicinske in znanstvene razprave o njih ostajajo še vedno aktualne.

[uredi] Delo

Slavni Freudov kavč, na katerem so se izpovedovali njegovi pacienti.

Osebnost je razdelil na tri plasti:

id - nezavedno. Sestavljata jo dva nagona:
- eros - spolni nagon in
- tanatos - nagon smrti in uničevanja

K njuni izpolnitvi človeka žene libido.

ego - jaz; zavedno
superego - nadjaz. Vsebuje vest in moralo, ki jo pridobimo v družbi.

Vpeljal je tudi nove načine zdravljenja, najbolj znano je izpovedovanje pacienta na kavču, kjer lahko sprosti tok svojih misli in pusti prepusti mišljenje prostim asociacijajam. Pred tem je Freud uporabljal hipnozo z drogami, zaradi preizkušanja na sebi je bil dve leti zasvojen s heroinom.

Njegova najbolj znana knjiga je Interpretacija sanj (Die Traumdeutung, 1899)