1939
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: | 18. stoletje - 19. stoletje - 20. stoletje | |
Desetletja: | 1900. 1910. 1920. - 1930. - 1940. 1950. 1960. | |
Leta: | 1934 1935 1936 1937 1938 - 1939 - 1940 1941 1942 1943 1944 | |
Leto 1939 po področjih | Film - Književnost - Glasba - Politika - Šport - Znanost | |
Ljudje | Rojstva - Smrti |
Vsebina |
[uredi] Dogodki
- 24. februar - Madžarska in Mandžukao podpišeta antikominternski pakt
- 2. marec - izvoljen papež Pij XII.
- 14. marec - Slovaška razglasi neodvisnost
- 15. marec - Adolf Hitler pride v Prago
- 16. marec - Češka postane Nemški protektorat Češka-Moravska
- 22. marec - Litva odstopi tretjemu rajhu mesto Memel
- 27. marec - Španija podpiše antikominternski pakt
- 31. marec - Združeno kraljestvo in Francija ponudita zavezništvo Poljski, Grčiji, Turčiji in Romuniji. Tretji rajh in Španija podpišeta sporazum o prijateljstvu
- 1. april - konec španske državljanske vojne
- 7. april - Italija vdre v Albanijo
- 28. april - Tretji rajh razveljavi sporazume z Združenim kraljestvom in Poljsko ter zahteva Gdansk
- 8. maj - Španija izstopi iz Društva narodov
- 18. maj - Združeno kraljestvo sprejme zakon o vojaški obveznosti. Podpisan jekleni pakt
- 26. julij - ZDA prekličejo trgovsko pogodbo z Japonsko
- 21. avgust - prekinejo se francosko-britansko-sovjetska pogajanja v Moskvi
- 23. avgust - Tretji rajh in Sovjetska zveza podpišeta sporazum o nenapadanju -> pakt Hitler-Stalin
- 24. avgust - Združeno kraljestvo razglasi splošno vojaško mobilizacijo
- 25. avgust - Združeno kraljestvo in Poljska podpišeta sporazum o pomoči
- 26. avgust - podpis sporazuma Cvetković-Maček.
- 1. september - Tretji rajh napade Poljsko -> začetek druge svetovne vojne
- 2. september - v Švici izvolijo Henrija Guisana za vrhovnega poveljnika švicarskih oboroženih sil
- 3. september - Združeno kraljestvo, Francija, Avstralija in Nova Zelandija napovejo tretjemu rajhu vojno
- 4. september - ZDA sprejmejo zakon o nevtralnosti
- 6. september - Južnoafriška republika napove vojno tretjemu rajhu
- 8. september - ZDA razglasijo napol izredno stanje
- 9. september - Kanada napove vojno tretjemu rajhu
- 15. september - Japonska in Sovjetska zveza podpišeta pogodbo o vzpostavitvi miru na mongolski-mandžurski meji
- 17. september - ZSSR napade Poljsko
- 24. september - bombandiranje Varšave
- 25. september - Andora in Nemčija končno podpišeta sporazum o končanju prve svetovne vojne
- 27. september - Varšava kapitulira
- 28. september - kapitulacija poljske vojske. Tretji rajh in Sovjetska zveza podpišeta končni sporazum o delitvi Poljske. ZSSR in Estonija podpišeta pakt o vzajemni pomoči
- 30. september - v Parizu ustanovijo poljsko vlado v izgnanstvu
- 3. oktober - ZDA se razglasijo za nevtralne
- 5. oktober - ZSSR in Latvija podpišeta pakt o vzajemni pomoči.
- 6. oktober - Adolf Hitler predlaga mirovni načrt Združenemu kraljestvu
- 8. oktober - Tretji rajh priključi zahodni del Poljske in Gdansk k svojemu ozemlju
- 10. oktober - ZSSR in Litva podpišeta pakt o vzajemni pomoči
- 14. oktober - U-47 potopi bojno ladjo HMS Royal Oak
- 19. oktober - Združeno kraljestvo, Francija in Turčija podpišejo medsebojno pogodbo o prijateljstvu
- 25. oktober - ustanovitev Generalne Gubernije na Poljskem
- 4. november - ZDA sprejmejo zakon Cash and Carry
- 7. november - Nizozemska in Belgija se ponudita za mirovna posrednika
- 9. november - venlojski incident
- 30. november - ZSSR napade Finsko -> zimska vojna
- 14. december - Društvo narodov izključi ZSSR
- 17. december - bojna ladja Graf von Spee se potopi v La Plati
- - Edvard Kardelj Sperans napiše delo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja.
[uredi] Rojstva
- 1. januar - Svetlana Makarovič, slovenska pesnica, pisateljica
- 19. maj - Francis Richard »Dick« Scobee, ameriški astronavt († 1986)
- 19. avgust - Alan Baker, angleški matematik
- 6. september - Alojz Ajdič, slovenski skladatelj
[uredi] Smrti
- 2. februar - umre papež Pij XI.
- 12. februar - Søren Peder Lauritz Sørensen, danski kemik (* 1868)
- 27. februar - Nadežda Konstantinovna Krupska, ruska revolucionarka, političarka (* 1869)
- 2. marec - Howard Carter, britanski arheolog (* 1874)
- 25. maj - sir Frank Watson Dyson, angleški astronom (* 1868)
- 23. september - Sigmund Freud, avstrijski nevropsihiater judovskega rodu (* 1856)
[uredi] Nobelove nagrade
- Fizika - Ernest Orlando Lawrence
- Kemija - Adolf Friedrich Johann Butenandt, Leopold Ruzicka
- Medicina - Gerhard Domagk
- Književnost - Frans Eemil Sillanpää
- Mir - ni bila podeljena