Človek
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
Človek |
||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 |
||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
|
preživetje zagotovljeno
|
||||||||||||||||||
| Znanstvena razvrstitev | ||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||
| Homo sapiens sapiens Linnaeus, 1758 |
Človek (znanstveno ime Homo sapiens, kar pomeni misleči človek) je vrsta velikih opic iz rodu Homo.
Nastanek in razvoj človeka še vedno ni raziskan do konca. Homo sapiens ali sodobni misleči človek, se je pojavil leta 95.000 pr. n. št. in je imel prostornino možgan okoli 1400-1800 cm3.
Vsebina |
[uredi] Nastanek človeka
Najbolj preizkušena razlaga nastanka in razvoja človeka je teorija evolucije. Zgodnji človečnjaki, npr. avstralopitek je bil prvi človek, ki je živel na področju Afrike, je nabiral semena in plodove, s kamnom razbijal preostanke kosti živali, ki so jih pustili večji mesojedci (karnivore).
[uredi] Človeško telo
[uredi] Sestavni deli
[uredi] Pogoji delovanja
[uredi] Spola
Ljudje smo najbolj enakomerno razdeljeni po spolu. Približno 51 odstotkov je moških, 49 odstotkov pa žensk. To skladnost pojasnjuje dejstvo, da je za nastanek človeškega življenja potrebna spolna združitev moškega in ženske.
Evolucija je ustvarila razlike med dvema tipoma teles, zaradi katerih se moški razlikujejo od žensk, ter v procesu življenja opravljajo različne naloge.
Razlika v biološki osnovi človeka, genskem zapisu, je v enem izmed 23 kromosomskih parov: Če bo ta par X-X bo zarodek ženski, če pa bo par X-Y, se bo razvil moški. Spol je določen s semensko tekočino, saj le-ta nosi odločilni drugi kromosom.
Nekatere fiziološke razlike, ki se pojavijo (najverjetneje zaradi tega kromosoma) med odraslim moškim in žensko so:
- Povečane prsi pri ženskah (zaradi potrebe po hranjenju dojenčka z materinim mlekom)
- Različni razmnoževalni organi (moška penis in moda ter ženski nožnica in maternica)
- Različna poraščenost telesa z dlakami (najbolj vidna zaradi neporaščenih prsi žensk)
- Širši boki pri ženskah (zaradi lažjega rojevanja)
- Mesečni ciklus izločanja jajčeca pri ženskah (menstruacija)
Med moškim in žensko je še veliko drugih razlik. Dober pokazatelj neenakopravnosti med spoloma so naslednja dejstva:
- Žensk v parlamentih je bilo leta 1996 11,7 odstotka.
- Prva država, ki je ženskam (leta 1893) podelila volilno pravico je bila Nova Zelandija.
- Na vodilne državne položaje je bilo v zadnjih sto letih izvoljenih 28 žensk.
- Dve tretjini nepismenega prebivalstva sestavljajo ženske.
- Dve tretjini otrok, ki niso vključeni v izobraževalne procese so deklice.
- Na leto zaradi splava v nevarnih pogojih umre okoli 70.000 žensk.
- Na dan umre okoli 1.600 žensk zaradi razlogov nosečnosti in rojevanja.
- več kot 20% poročenih žensk je žrtev nasilja v domačem krogu.
[uredi] Rase
[uredi] Človekov razum
Človeški razum je pretežno neraziskan. Čeprav dobro poznamo sestavo človeških možganov, živčnega sistema in sestavo telesa nasploh, nam je prisotnost človekovega razuma še vedno uganka. Dejstvo je, da imajo živali in rastline možnost odzivanja na dogodke tako, da imajo največjo korist, in nedvomno tako deluje tudi človeški razum, a vseeno je naše obnašanje zelo drugačno, najverjetneje zaradi zelo velikega spomina. Razum (racio) je po definiciji obnašanje, ki prineše največjo korist, a človek kljub temu, da ima največje razumske sposobnosti večkrat deluje povsem neracionalno.
[uredi] Zavest
Zaznavanje dogodkov ter njihovo ovrednotenje.
[uredi] Samozavest
Poznavanje svojih lastnosti, lastnosti zunanjega sveta, ter poznavanje možnosti medsebojnega delovanja.
[uredi] Motivacija
Razlog za izvedbo akcije.
Motivacija je lahko zunanja (npr. s strani učitelja, naj se učenec bolj potrudi, saj bo tako dosegel boljši uspeh v življenju) ali notranja (primer razmišljanja: »Če grem nekaj pojest, bom kasneje bolje pisal.«). Tudi placebo deluje s pomočjo motivacije (primer razmišljanja: »Če bom pojedel tableto, bom ozdravel.«).
[uredi] Podzavest
[uredi] Navade
[uredi] Refleksi
[uredi] Nagoni
[uredi] Medčloveški odnosi
[uredi] Prijateljstvo
[uredi] Tovarištvo
[uredi] Zakonska zveza
[uredi] Suženjstvo
[uredi] Mezdni odnos
[uredi] Skupnosti
[uredi] Vasi
[uredi] Mesta
[uredi] Države
[uredi] Komune
[uredi] Spletne skupnosti
Z uveljavitvijo povezovanja računalnikov v omrežja so se oblikovala elektronska stičišča ljudi z določenimi nazori.
Prek prvih elektronskih oglasnih desk, so svoja mnenja in ideje sprva izmenjavali računalniški strokovnjaki, po medmrežnem povezovanju v Internet, pa so se število, raznovrstnost in dosegljivost teh komunikacijskih servisov izredno povečali. Poleg javnih klepetalnic (npr. IRC) obstaja tudi sistem tematsko razvrščenih novičarskih skupin Newsgroups, ter veliko število spletnih mest (WWW), kjer ljudje predstavljajo svoje nazore in se o njih pogovarjajo (npr. Wikipedija).
[uredi] Verske skupnosti
Ena izmed oblik človekovega medsebojnega delovanja so tudi verske skupnosti. V njih se pripadniki neke vere družijo na osnovi dogm, verovanj ali drugih nesplošno priznanih pogledov na življenje, Vesolje in sploh vse.
V nekaterih državah imajo verske skupnosti poseben, privilegiran položaj, kar nakazuje pomen oziroma vpliv vere:
- ni jim potrebno plačevati davkov,
- gradijo lahko objekte, ki ne sledijo državnim urbanističnim predstavam o okolju,
- dopuščeno jim je kratenje osebnih pravic(s privolitvijo vernika),
- dovoljeno je mučenje živali v ritualne(tradicionalne) namene...
[uredi] Dosežki človeštva
Človek je v svojem razvoju naredil več skokov, ki so mu izredno povečali sposobnost preživetja in ga ločili od živali.
Za te dosežke je človek uporabil razum: Izkušnje iz preteklosti, posploševanje in poskušanje so mu pokazali pot do bolj lagodnega življenja zanj, za človeštvo (ne vedno) in za Zemljo (le redko).
- življenje v skupnosti
- obleka
- netenje ognja
- pasti in orožje za lov na živali
- gradnja bivališč
- lončarstvo in konzerviranje
- vrvi in vozli
- glasba in druga umetnost
- kolo
- matematika
- menjava dobrin
- poljedeljstvo, ribištvo in živinoreja
- zemljevidi in astronomija
- pisava
- kompas
- obdelovanje kovin
- denar
- mlin
- parni stroj
- mikroskop
- medicina
- država, univerza in laboratorij
- elektrika
- demokracija
- stroj z notranjim izgorevanjem
- telegraf in radijske komunikacije
- Združeni narodi
- robot
- elektronika, tranzistor in računalnik
- jedrska znanost
- svetlobno vlakno
- vesoljski poleti
- superprevodnost
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.
