Nižni Novgorod

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Nížni Nóvgorod (rusko Ни́жний Но́вгород (Nížnij Nóvgorod)) (56° 20' severno, 44° 00' vzhodno) je mesto v Rusiji, ustanovljeno leta 1221. Ime dobesedno pomeni Spodnje Novo mesto in se nanaša na starejše mesto Novgorod (Novo mesto).

Grb Nižnega Novgoroda

Nižni Novgorod leži ob sotočju rek Oke in Volge. Je gospodarsko in kulturno središče gospodarske regije Volgo-Vjatka in tudi upravno središče Niženovgorodske oblasti.

Nižni Novgorod je četrto največje mesto v Rusiji s številom prebivalcev 1.334.249 v letu 2003. Na velemestnem področju živita dva milijona ljudi. Področje vsebuje mesto Nižni Novgorod samo skupaj z manjšimi okoliškimi mesti in kraji.

Vsebina

1 Zgodovina
2 Znamenite osebnosti rojene v Nižnem Novgorodu
3 Glej tudi
4 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Veliki knez Jurij Vsevolodovič je ustanovil mesto leta 1221 kot veliko utrdbo na obeh rekah zaradi zaščite meje. Mestna trdnjava kremlja je izkoriščala naravni jarek, ki sta ga tvorili reki.

Ker je ležal Nižni Novgorod na vzhodni meji Ruskega carstva in bil do 17. stoletja predstraža Moskovske kneževine, je postal glavno križišče evropskega dela Rusije.

Leta 1612 se je obrambna ljudska vojska iz Nižnega Novgoroda združila s Kozmo Mininom. Pod poveljstvom kneza Dimitrija Požarskega je pregnala sicer zelo močne poljske oborožene skupine poljskega kralja Sigismunda III. Wase. Z njeno pomočjo je leto kasneje 7. februarja 1613 prišel na oblast car Mihail Fjodorovič Romanov, prvi vladar iz vladarske hiše rodbine Romanovih, tedaj še šestnajstletni neknežji bojar.

Leta 1932 je Stalin mesto preimenoval v Gorki v čast pisatelja in svojega prijatelja Maksima Gorkega, ki se je rodil tu leta 1868. Mestu so povrnili nekdanje ime leta 1991. Nižni Novgorod je bil za tujce v 30. letih 20. stoletja zaprt, zaradi tajnih vojaških raziskav v mestu.