Disprozij

izo	NA	t_1/2	DM	DE MeV	DP
¹⁵⁴Dy	{sint.}	3,0E+6 let	α	2,947	¹⁵⁰Gd
¹⁵⁶Dy	0,06%	¹⁵⁶Dy je stabilen z 90 nevtroni
¹⁵⁸Dy	0,10%	¹⁵⁸Dy je stabilen z 92 nevtroni
¹⁶⁰Dy	2,34%	¹⁶⁰Dy je stabilen s 94 nevtroni
¹⁶¹Dy	18,91%	¹⁶¹Dy je stabilen s 95 nevtroni
¹⁶²Dy	25,51%	¹⁶²Dy je stabilen s 96 nevtroni
¹⁶³Dy	24,90%	¹⁶³Dy je stabilen s 97 nevtroni
¹⁶⁴Dy	28,18%	¹⁶⁴Dy je stabilen z 98 nevtroni

Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

[uredi] Pomembne lastnosti

Disprozij je redkozemeljski element s kovinskim, svetlo srebrnim leskom. Na zraku je pri sobni temperaturi relativno stabilen, a se hitro raztopi v raztopinah ali koncentriranih mineralnih kislinah, kjer odda vodik. Je dovolj mehak, da ga lahko režemo z nožem, obdelujemo ga lahko brez iskrenja, če se izognemo pregrevanja. Lastnosti disprozija se lahko zelo spremenijo celo pri malih količinah nečistoč.

[uredi] Zgodovina

Disprozij je leta 1886 v Parizu kot prvi prepoznal francoski kemik Paul Émile Lecoq de Boisbaudran; samega elementa pa niso izolirali v relativno čisti obliki, dokler v 50. letih 20. stoletja niso izpopolnili tehnike izmenjave ionov in metalografske redukcije. Ime disprozij izhaja iz grške besede dysprositos, ki pomeni "nedostopen".

[uredi] Najdišča

Disprozija nikoli ne najdemo kot prosti element, vendar ga najdemo v številnih mineralih, vključno s ksenotimom, fergusonitom, gadolinitom, euksenitom, polikrazom, blomstrandinom, monazitom in bastnazitom, pogosto z erbijem in holmijem ali drugimi redkozemeljskimi elementi.