Marie Skłodowska-Curie

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Maria Skłodowska-Curie

Za druge pomene glej Curie (razločitev).

Marie (Maria, Marja) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.

[uredi] Življenje in delo

Marie Curie je bila pionirka na področju sevanja, skupaj z Becquerelom in možem kot prva ženska Nobelova nagrajenka za fiziko in osem let kasneje tudi Nobelova nagrajenka za kemijo.

Rodila se je v Varšavi in se preselila v Pariz, kjer je na Sorbonni študirala kemijo in fiziko, ter postala prva ženska, ki je tam poučevala. Na Sorbonni je srečala svojega bodočega moža Pierra Curieja s katerim sta skupaj proučevala radioaktivne snovi in leta 1898 odkrila, da uranova ruda (uranova svetlica) vsebuje neznano snov, ki je bolj radioaktivna od urana, pridobljenega iz nje. Do leta 1898 sta našla edino možno logično razlago za njuno opažanje. Uranova svetlica mora vsebovati neko neznano sestavino in tako je 26. decembra napovedala obstoj nove snovi.

Leta 1902 sta po dolgem neprestanem delu in še posebej pri prečiščevanju radijevega klorida odkrila dva nova kemijska elementa; prvega sta po Mariejini rodni Poljski poimenovala polonij, drugega pa zaradi njegove močne radioaktivnosti radij. Za to odkritje in za nadaljnje preučevanje radija je leta 1911 prejela Nobelovo nagrado za kemijo.

Curiejeva je poleg Linusa Carla Paulinga edina, ki je dobila Nobelovo nagrado za dve različni znanstveni področji. Tudi John Bardeen je na primer prejel nagrado dvakrat, vendar obakrat za fiziko.

Po moževi smrti je imela razmerje s fizikom Paulom Langevinom, ki je bil poročen. To je v tisku izvalo škandal, ki je bil bolj podoben ksenofobičnemu izpadu.

Njeno znanstveno delo z radioaktivnimi elementi pa je Marie Curie uničilo zdravje, tako da je zbolela za levkemijo in leta 1934 v bližini francoskega kraja Sallanches tudi umrla in tako ni dočakala Nobelove nagrade svoje hčerke Irène Joliot-Curie, ki jo je ta prejela leto kasneje.