Nobelova nagrada za fiziko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Nobelove nagrade
za fiziko • za kemijo • za fiziologijo ali medicino • za književnost • za mir
Nagrada v spomin na Alfreda Nobela: za ekonomijo

Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko v letih od 1901 do 2004. Podrobnejše obrazložitve so na spletni strani Nobelove fundacije http://www.nobel.se.

1900.   1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909 1910. 1910 1911 1912 1913 1914 1915 1916 1917 1918 1919 1920. 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930. 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940. 1940 1941 1942 1943 1944 1945 1946 1947 1948 1949 1950. 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960. 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970. 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980. 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990. 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

80 23 21 11 7+2 8 4 4 3

3 3 3 2 2 1 1 1 Skupaj 179

[uredi] 1901

Wilhelm Conrad Röntgen
     »za izredno vloženo delo v odkritje rentgenske svetlobe«

[uredi] 1902

Hendrik Antoon Lorentz
Pieter Zeeman
     »za izredno vloženo delo v raziskave o vplivu magnetizma na sevanje«

[uredi] 1903

Antoine Henri Becquerel
     »za izredno vloženo delo v odkritje naravne radioaktivnosti«
Pierre Curie
Marie Skłodowska-Curie
     »za izredno vloženo delo v skupne raziskave o sevanju, ki ga je odkril profesor Henri Becquerel«

[uredi] 1904

John William Strutt Rayleigh :
     »za raziskovanje gostote najpomembnejših plinov in za odkritje argona v povezavi s temi raziskavami«

[uredi] 1905

Philipp Eduard Anton von Lenard
     »za delo o katodnih žarkih«

[uredi] 1906

Sir Joseph John Thomson
     »za velike zasluge pri teoretičnih in eksperimentalnih raziskavah o prevodnosti električnega toka v plinih«

[uredi] 1907

Albert Abraham Michelson
     »za natančne optične inštrumente in spektroskopske in meroslovne raziskave z njihovo pomočjo«

[uredi] 1908

Gabriel Lippmann
     »za postopek izdelave barvnih fotografskih slik na podlagi pojava interference«

[uredi] 1909

Guglielmo Marconi
Karl Ferdinand Braun
     »za doprinose k razvoju brezžične telegrafije«

[uredi] 1910

Johannes Diderik van der Waals
     »za delo o enačbi stanja plinov in kapljevin«

[uredi] 1911

Wilhelm Wien
     »za odkritja v zvezi s sevalnimi zakoni toplote«

[uredi] 1912

Nils Gustaf Dalén
     »za iznajdbo samodejnih regulatorjev pri uporabi v povezavi s plinskimi akumulatorji za osvetljevanje svetilnikov in plovcev«

[uredi] 1913

Heike Kamerlingh Onnes
     »za raziskovanja lastnosti snovi pri nizkih temperaturah, ki so med drugim vodila k proizvodnji tekočega helija«

[uredi] 1914

Max von Laue
     »za odkritje loma rentgenske svetlobe v kristalih«

[uredi] 1915

Sir William Henry Bragg
William Lawrence Bragg
     »za delo v analizi zgradbe kristalov z rentgensko svetlobo«

[uredi] 1916

Denarno nagrado so dodelili posebnemu skladu tega dela nagrade

[uredi] 1917

Charles Glover Barkla
     »za odkritje značilnega rentgenskega sevanja elementov«

[uredi] 1918

Max Karl Ernst Ludwig Planck
     »za vloženo delo v napredek fizike z odkritjem energijskih kvantov«

[uredi] 1919

Johannes Stark
     »za odkritje Dopplerjevega pojava v kanalskih žarkih in razcepitve spektralnih črt v električnih poljih«

[uredi] 1920

Charles-Edouard Guillaume
     »za vloženo delo v natančna merjenja v fiziki z odkritjem nepravilnosti v nikljevih jeklenih zlitinah«

[uredi] 1921

Albert Einstein
     »za doprinos k teoretični fiziki in posebej za odkritje in razlage zakona o fotoelektričnem pojavu«

[uredi] 1922

Niels Henrik David Bohr
     »za delo v raziskovanju zgradbe atomov in sevanja, ki izvira iz njih«

[uredi] 1923

Robert Andrews Millikan
     »za delo o osnovnem naboju elektrike in fotoelektričnem pojavu«

[uredi] 1924

Karl Manne Georg Siegbahn
     »za odkritja in raziskavo na področju rentgenske spektroskopije«

[uredi] 1925

James Franck
Gustav Ludwig Hertz
     »za odkritje zakonov neprožnega trka elektrona z atomom«

[uredi] 1926

Jean Baptiste Perrin
     »za delo o nezvezni zgradbi snovi in posebej za odkritje ravnovesja sesedanja«

[uredi] 1927

Arthur Holly Compton
     »za odkritje Comptonovega pojava«
Charles Thomson Rees Wilson
     »za postopek prepoznave poti električno nabitih delcev z meglično celico«

[uredi] 1928

Owen Willans Richardson
     »za delo o termični emisiji in posebej za odkritje Richardsonovega zakona«

[uredi] 1929

Princ Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
     »za odkritje valovne narave elektronov«

[uredi] 1930

Sir Čandrasekara Venkata Raman
     »za delo o sipanju svetlobe in za odkritje Ramanovega pojava«

[uredi] 1931

Denarno nagrado so dodelili posebnemu skladu tega dela nagrade

[uredi] 1932

Werner Karl Heisenberg
     »za razvoj kvantne mehanike, katere uporaba je med drugim vodilo do odkritja alotropnih oblik vodika«

[uredi] 1933

Erwin Schrödinger
Paul Adrien Maurice Dirac
     »za odkritje novih plodnih oblik atomske teorije«

[uredi] 1934

1/3 denarne nagrade so dodelili glavnemu skladu, 2/3 pa posebnemu skladu tega dela nagrade

[uredi] 1935

Sir James Chadwick
     »za odkritje nevtrona«

[uredi] 1936

Victor Franz Hess
     »za odkritje kozmičnih žarkov«
Carl David Anderson
     »za odkritje pozitrona«

[uredi] 1937

Clinton Joseph Davisson
George Paget Thomson
     »za eksperimentalno odkritje uklona elektronov na kristalu«

[uredi] 1938

Enrico Fermi
     »za prikaze obstoja novih radioaktivnih elementov, pridobljenih z obsevanjem z nevtroni, ter za s tem povezano odkritje jedrskih reakcij s počasnimi nevtroni«

[uredi] 1939

Ernest Orlando Lawrence
     »za izum in razvoj ciklotrona ter za z njim pridobljene rezultate, še posebej v zvezi z umetno radioaktivnimi elementi«

[uredi] 1940

1/3 denarne nagrade so dodelili glavnemu skladu, 2/3 pa posebnemu skladu tega dela nagrade

[uredi] 1941

1/3 denarne nagrade so dodelili glavnemu skladu, 2/3 pa posebnemu skladu tega dela nagrade

[uredi] 1942

1/3 denarne nagrade so dodelili glavnemu skladu, 2/3 pa posebnemu skladu tega dela nagrade

[uredi] 1943

Otto Stern
     »za doprinos k razvoju postopkov molekularnih žarkov in za odkritje magnetnega momenta protona«

[uredi] 1944

Isidor Isaac Rabi
     »za resonančno metodo zapisovanja magnetnih lastnosti atomskih jeder«

[uredi] 1945

Wolfgang Ernst Pauli
     »za odkritje Paulijevega izključitvenega načela«

[uredi] 1946

Percy Williams Bridgman
     »za izum naprave za zelo visoke tlake in za odkritja na področju fizike visokih tlakov«

[uredi] 1947

Sir Edward Victor Appleton
     »za raziskave fizike zgornjih plasti ozračja in še posebej za odkritje Appletonove plasti«

[uredi] 1948

Patrick Maynard Stuart Blackett
     »za razvoj metode z Wilsonovo meglično celico in raziskave na področjih jedrske fizike in kozmičnega sevanja«

[uredi] 1949

Hideki Jukava (湯川 秀樹)
     »za napoved obstoja mezonov na podlagi teoretičnega dela o jedrskih silah«

[uredi] 1950

Cecil Frank Powell
     »za razvoj fotografskega postopka raziskovanja jedrskih procesov in odkritja, povezana z mezoni in odkrita na ta način«

[uredi] 1951

Sir John Douglas Cockcroft
Ernest Thomas Sinton Walton
     »za pionirsko delo o pretvorbi atomskega jedra z umetno pospešenimi atomskimi delci«

[uredi] 1952

Felix Bloch
Edward Mills Purcell
     »za razvoj novih postopkov natančnih meritev z jedrsko magnetno resonanco in za odkritja, povezana z njimi«

[uredi] 1953

Frits Zernike
     »za prikaz postopka faznega odtenka in še posebej za izum faznega mikroskopa«

[uredi] 1954

Max Born
     »za temeljne raziskave v kvantni mehaniki in še posebej za statistično interpretacijo valovne funkcije«
Walther Wilhelm Georg Bothe
     »za razvoj koincidenčnega merilnega postopka in za odkritja povezana z njim«

[uredi] 1955

Willis Eugene Lamb mlajši
     »za odkritja povezana s fino strukturo vodikovega spektra«
Polykarp Kusch
     »za natančno določitev magnetnega momenta elektrona«

[uredi] 1956

William Bradford Shockley
John Bardeen
Walter Houser Brattain
     »za raziskave polprevodnikov in odkritje tranzistorskega pojava«

[uredi] 1957

Chen Ning Franklin Yang (楊振寧, pinjin Yáng Zhènníng)
Tsung-Dao Lee (李政道, pinjin Lǐ Zhèngdào)
     »za bistro raziskovanje tako imenovanih zakonov parnosti, ki je vodilo do pomembnih odkritij, ki se nanašajo na osnovne delce«

[uredi] 1958

Pavel Aleksejevič Čerenkov (Павел Алексеевич Черенков)
Ilja Mihajlovič Frank (Илья Михайлович Франк)
Igor Jevgenjevič Tamm (Игорь Евгеньевич Тамм)
     »za odkritje in opis pojava Čerenkova«

[uredi] 1959

Emilio Gino Segrè
Owen Chamberlain
     »za odkritje antiprotona«

[uredi] 1960

Donald Arthur Glaser
     »za izum mehurčne celice«

[uredi] 1961

Robert Hofstadter
     »za pionirske raziskave sipanja zelo hitrih elektronov na atomskih jedrih in doseža odkritja, ki so povezana z zgradbo nukleonov«
Rudolf Ludwig Mössbauer
     »za raziskave resonančne absorpcije žarkov gama in odkritje Mössbauerjevega pojava«

[uredi] 1962

Lev Davidovič Landau (Лев Давидович Ландау)
     »za pionirske teorije zgoščene snovi in še posebej za teorijo kapljevinskega helija«

[uredi] 1963

Eugene Paul Wigner
     »za doprinose k teoriji atomskega jedra in osnovnih delcev, še posebej prek odkritja in uporabe osnovnih načel simetrije«
Maria Göppert-Mayer
Johannes Hans Daniel Jensen
     »za odkritja povezana z zgradbo jedrske lupine«

[uredi] 1964

Charles Hard Townes
Nikolaj Genadijevič Basov (Николай Геннадиевич Басов)
Aleksander Mihajlovič Prohorov (Александр Михайлович Прохоров)
     »za temeljno delo na področju kvantne elektronike, ki je pripeljalo do izdelave oscilatorjev in ojačevalnikov na osnovi načel maserja in laserja«

[uredi] 1965

Šiničiro Tomonaga (朝永 振一郎)
Julian Seymour Schwinger
Richard Phillips Feynman
     »za temeljno delo v kvantni elektrodinamiki skupaj z globokimi posledicami za fiziko osnovnih delcev«

[uredi] 1966

Alfred Kastler
     »za odkritje in razvoj optičnih postopkov pri raziskovanju Hertzovih resonanc v atomih«

[uredi] 1967

Hans Albrecht Bethe
     »za doprinose k teoriji jedrskih reakcij in še posebej za odkritja povezana s sproščanjem energije v zvezdah«

[uredi] 1968

Luis Walter Alvarez
     »za odločilne doprinose k fiziki osnovnih delcev in še posebej za odkritje velikega števila resonančnih stanj, ki se je uresničilo prek razvoja postopka uporabe vodikove mehurčne celice in razčlenitve podatkov«

[uredi] 1969

Murray Gell-Mann
     »za doprinose in odkritja povezana z razvrstitvijo osnovnih delcev in njihovih interakcij«

[uredi] 1970

Hannes Olof Gösta Alfvén
     »za temeljno delo in odkritja v magnetohidrodinamiki s plodnimi uporabami na različnih področjih fizike plazme«
Louis Eugene Félix Néel
     »za temeljno delo in odkritja povezana z antiferomagnetizmom in feromagnetizmom, ki so vodila do pomembnih uporab v fiziki trdnin«

[uredi] 1971

Dennis Gabor
     »za izum in razvoj postopka holografije«

[uredi] 1972

John Bardeen
Leon Neil Cooper
John Robert Schrieffer
     »za skupaj razvito teorijo superprevodnosti, po navadi imenovano teorijo BCS«

[uredi] 1973

Leo Esaki (江崎 玲於奈)
Ivar Giaever
     »za eksperimentalna odkritja povezana s tunelskim pojavom v polprevodnikih in superprevodnikih«
Brian David Josephson
     »za teoretične napovedi lastnosti supertoka skozi tunelsko oviro in še posebej za tiste pojave, ki so splošno znani kot Josephsonovi pojavi«

[uredi] 1974

Sir Martin Ryle
Antony Hewish
     »za pionirsko raziskavo v radijski astrofiziki: Ryle za opazovanja in izume in še posebej za postopek aperturne sinteze, in Hewish za odločilno vlogo pri odkritju pulzarjev«

[uredi] 1975

Aage Niels Bohr
Ben Roy Mottelson
Leo James Rainwater
     »za odkritje o povezavi med skupnim gibanjem in delčnim gibanjem v atomskem jedru ter za razvoj teorije o zgradbi atomskega jedra, ki temelji na teh povezavah«

[uredi] 1976

Burton Richter
Samuel Chao Chung Ting (丁肇中, pinjin Dīng Zhàozhōng)
     »za pionirsko delo pri odkritju težkega osnovnega delca J/Ψ nove vrste«

[uredi] 1977

Philip Warren Anderson
Sir Nevill Francis Mott
John Hasbrouck van Vleck
     »za temeljna teoretična raziskovanja elektronske zgradbe magnetnih in neurejenih sestavov«

[uredi] 1978

Peter Leonidovič Kapica (Пётр Леонидович Капица)
     »za osnovni izum in odkritja na področju fizike zelo nizkih temperatur«
Arno Allan Penzias
Robert Woodrow Wilson
     »za odkritje kozmičnega mikrovalovnega prasevanja ozadja«

[uredi] 1979

Sheldon Lee Glashow
Abdus Salam
Steven Weinberg
     »za doprinose k teoriji poenotene šibke in elektromagnetne interakcije med osnovnimi delci in med drugim za napoved šibkega nevtralnega toka«

[uredi] 1980

James Watson Cronin
Val Logsdon Fitch
     »za odkritje prekršitve osnovnih načel simetrije CP pri razpadu nevtralnih K-mezonov«

[uredi] 1981

Nicolaas Bloembergen
Arthur Leonard Schawlow
     »za doprinos k razvoju laserske spektroskopije«
Kai Manne Boerje Siegbahn
     »za doprinos k razvoju elektronske spektroskopije z visoko ločljivostjo«

[uredi] 1982

Kenneth Geddes Wilson
     »za teorijo kritičnih pojavov v povezavi s faznimi prehodi«

[uredi] 1983

Subrahmanyan Chandrasekhar
     »za teoretična proučevanja fizikalnih procesov, pomembnih za zgradbo in nastanek zvezd«
William Alfred Fowler
     »za teoretična in eksperimentalna proučevanja jedrskih reakcij, pomembnih pri tvorbi kemijskih elementov v Vesolju«

[uredi] 1984

Carlo Rubbia
Simon van der Meer
     »za odločilni prispevek k velikemu projektu, ki je vodil k odkritju delcev polja bozonov W in Z, ki posredujeta šibko interakcijo«

[uredi] 1985

Klaus von Klitzing
     »za odkritje kvantnega Hallovega pojava«

[uredi] 1986

Ernst August Friedrich Ruska
     »za temeljno delo v elektronski optiki in za zasnovo prvega elektronskega mikroskopa«
Gerd Karl Binnig
Heinrich Rohrer
     »za zasnovo tunelskega vrstičnega mikroskopa«

[uredi] 1987

Johannes Georg Bednorz
Karl Alexander Müller
     »za pomemben preboj pri odkritju visokotemperaturne superprevodnosti keramičnih snovi«

[uredi] 1988

Leon Max Lederman
Melvin Schwartz
Jack Steinberger
     »za postopek nevtrinskih snopov ter za ponazoritev dubletne zgradbe leptonov z odkritjem mionskega nevtrina«

[uredi] 1989

Norman Foster Ramsey
     »za izum postopka ločenih nihajočih polj in njegovo uporabo v vodikovem maserju in v drugih atomskih urah«
Hans Georg Dehmelt
Wolfgang Paul
     »za razvoj postopka elektronske in ionske pasti«

[uredi] 1990

Jerome Isaac Friedman
Henry Way Kendall
Richard Edward Taylor
     »za pionirske raziskave globokega neprožnega sipanja elektronov na protonih in vezanih nevtronih, ki so bili bistvenega pomena za razvoj modela kvarkov v fiziki delcev«

[uredi] 1991

Pierre-Gilles de Gennes
     »za odkritje, da se lahko postopki, razviti za preučevanje urejenih pojavov v preprostih sestavih, posplošijo na obsežnejše oblike snovi, še posebej na tekoče kristale in polimere«

[uredi] 1992

Georges Charpak
     »za izum in razvoj merilnikov delcev, še posebej večžične proporcionalne komore«

[uredi] 1993

Russell Alan Hulse
Joseph Hooton Taylor mlajši
     »za odkritje nove vrste pulzarja, odkritju, ki je odprlo nove možnosti preučevanja gravitacije«

[uredi] 1994

     »za pionirske prispevke k razvoju tehnik preučevanja zgoščene snovi s sipanjem nevtronov«
Bertram Neville Brockhouse
     »za razvoj nevtronske spektroskopije«
Clifford Glenwood Shull
     »za razvoj postopka nevtronske difrakcije«

[uredi] 1995

     »za pionirske eksperimentalne doprinose k fiziki leptonov«
Martin Lewis Perl
     »za odkritje leptona tau«
Frederick Reines
     »za zaznavo nevtrina«

[uredi] 1996

David Morris Lee
Douglas Dean Osheroff
Robert Coleman Richardson
     »za odkritje supertekočnosti helija-3«

[uredi] 1997

Steven Chu
Claude Cohen-Tannoudji
William Daniel Phillips
     »za razvoj postopkov za hlajenje in lovljenje atomov z lasersko svetlobo«

[uredi] 1998

Robert Betts Laughlin
Horst Ludwig Störmer
Daniel Chee Tsui
     »za odkritje nove oblike kvantne tekočine z delno nabitimi ekscitacijami«

[uredi] 1999

Gerardus 't Hooft
Martinus J.G. Veltman
     »za pojasnitev kvantne zgradbe elektrošibke interakcije v fiziki«

[uredi] 2000

Žores Ivanovič Alfjorov (Жорес Иванович Алфёров)
     »za temeljno delo v informacijski in komunikacijski tehnologiji«
Herbert Kroemer
     »za razvoj polprevodniških heterostruktur, uporabljenih v optoelektroniki in elektroniki visoke hitrosti«
Jack St. Claire Kilby
     »za delež pri izumu integriranega vezja«

[uredi] 2001

Eric Allin Cornell
Wolfgang Ketterle
Carl Edwin Wieman
     »za doseženo Bose-Einsteinovo kondenzacijo v razredčenih plinih alkalnih atomov, ter za zgodnje osnovne raziskave lastnosti kondenzatov«

[uredi] 2002

Raymond Davis mlajši
Masatoši Košiba (小柴 昌俊)
     »za pionirske prispevke k astrofiziki, še posebej za odkritje kozmičnih nevtrinov«
Riccardo Giacconi
     »za pionirske prispevke k astrofiziki, ki so vodili k odkritju kozmičnih virov rentgenskih žarkov«

[uredi] 2003

Aleksej Aleksejevič Abrikosov (Алексей Алексеевич Абрикосов)
Vitalij Lazarevič Ginzburg (Виталий Лазаревич Гинзбург)
Anthony James Leggett
     »za pionirske doprinose k teoriji superprevodnosti in supertekočnosti«

[uredi] 2004

David Jonathan Gross
Hugh David Politzer
Frank Wilczek
     »za odkritje asimptotične svobode v teoriji močne interakcije«

[uredi] 2005

Roy Jay Glauber
      »za doprinos h kvantni teoriji optične koherence«

Theodor Wolfgang Hänsch
John Lewis Hall
      »za doprinos k razvoju laserske spektrografije«

[uredi] 2006

John Cromwell Mather
George Fitzgerald Smoot
      »za odkritje lastnosti črnega telesa in anizotropije mikrovalovnega sevanja kozmičnega ozadja«

[uredi] Zunanje povezave

• Nobel Prize Winners for Physics - Britannicin vodnik Nobelovih nagrad za fizika do leta 1997.
• Nobel Laureates in Physics, 1901-Present - Nobelovi nagrajenci za fiziko, Linearni pospeševalnik (SLAC), Univerza Stanford

---

Opomba - vse dobesedne navedbe so povzete s spletne strani Nobelove fundacije.