Wolfgang Amadeus Mozart

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Wolfgang Amadeus Mozart, avstrijski skladatelj, * 27. januar 1756, † 5. december 1791.

Vsebina 1 Življenjepis 2 Köchlov seznam Mozartovih del 3 Delovanje v prostozidarstvu 4 Glasbeni opus 4.1 Simfonije 4.1.1 Simfonije iz otroškega obdobja (1764-1771) 4.1.2 Simfonije salzburškega obdobja (1772-1781) 4.1.3 Pozne simfonije (1781-1791) 4.2 Ostala orkestralna glasba 4.3 Opere 4.4 Cerkvena glasba 5 Glasbene datoteke

[uredi] Življenjepis

Wolfgang Amadeus Mozart, eden izmed najpomembnejših in najvplivnejših skladateljev klasične glasbe vseh časov, je ob rojstvu (1756) dobil ime Johannes Chrisóstomus Wolfgang Gottlieb. Rodil se je v Salzburgu (Avstrija). V Nemčiji se je vedno podpisoval le kot Wolfgang, v Italiji pa od približno leta 1770 dalje kot Amadeo de Mozartini. V svet glasbe ga je vpeljal oče, skladatelj Leopold Mozart. S petimi leti je koncertiral in ustvarjal prve skladbe. Pri osmih letih so mu v Londonu natisnili prvo simfonijo in pri dvanajstih je bila uprizorjena njegova prva opera. Skupaj s sestro Nannerl so potovali in koncertirali po vsej Evropi. Publika je bila še posebej navdušena nad malim Mozartom, zato so ga poimenovali »čudežni deček«. Čeprav je bil zelo obremenjen, je preživljal lepo otroštvo v svoji glasbeni družini, ki mu je nudila zavetje in toplino. Mladostno radoživost in vedrino je ohranil vse življenje. Odrasla leta za umetnika niso bila srečna tako kot prejšnja. Pestile so ga različne težave in iskanje primerne zaposlitve. S službovanjem v rodnem Salzburgu ni bil zadovoljen, zato se je odpravil na Dunaj. Preživljal se je s komponiranjem in zasebnim poučevanjem učencev. Dunaj ga je tesno povezal s Hajdnom (Josep Hajdn, najstarejši med dunajskimi klasiki), v katerem je Mozart našel najboljšega prijatelja in svetovalca, spoznal pa je tudi mladega nadarjenega Beethovna (Ludvig van Beethoven, najmlajši med dunajskimi klasiki). Umrl (1791) je pri zgodnjih šestintridesetih letih, a za sabo je pustil veliko zakladnico komornih, orkesterskih in opernih del.

Ta del članka je škrbina. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga razširite.

[uredi] Köchlov seznam Mozartovih del

Glavni članek: Köchel-Verzeichnis

V desetletjih po Mozartovi smrti je bilo več poskusov s strani muzikologov, da bi uredili skladateljeva dela. Šele leta 1862 je Ludwig von Köchel uspel urediti vsa, označil pa jih je z oznako K (Köchel) oziroma KV (Köchel-Verzeichnis). Tako je npr. Klavirski koncert v A duru večkrat označen preprosto kot »K488« ali »KV488«. Seznam je bil šestkrat revidiran.

[uredi] Delovanje v prostozidarstvu

V Mozartovem času je postala ta organizacija, temelječa na združevanju v ložah, ki se je tedaj še ni držal zlovešč pridih nedovoljenega skrivnega manipuliranja s politično in ekonomsko močjo in svetovnega zarotništva, ena od gonilnih sil razsvetljenstva. Celo habsburški cesar Jožef II. je bil gibanju sprva naklonjen (nekaj kasneje je bilo prostozidarstvo predvsem zaradi delovanja protimonarhistično usmerjene bavarske lože Iluminatov prepovedano v vseh habsburških deželah). Mnogi njegovi uradniki in politični sodelavci so bili prostozidarji. Na Dunaju je nastalo več prostozidarskih lož, leta 1784 pa se je loži »Pri dobrodelnosti« (Zur Wohltaetigkeit) pridružil tudi Mozart, ki je bil leto kasneje tudi porok pri sprejemu glasbenika Franza Josepha Haydna. Haydnova odločitev ne preseneča, saj je bil njegov mecen in delodajalec knez Nikolaus Eszterhazy veliki mojster te lože. Mozart je za brate prostozidarje napisal kakih dvajset skladb, ki jih sicer še danes izvajajo pri svojih obredih, v mnogih kompozicijah je upošteval prostozidarsko številsko simboliko, najbolj znani mojstrovini, ki jima je botrovala njegova prostozidarska vnema, pa sta opera Čarobna piščal in Masonska žalna glasba.

[uredi] Glasbeni opus

[uredi] Simfonije

Mozart je svoj opus 41-ih simfonij ustvaril v 24-letnem obdobju, med leti 1764 v 1788.

[uredi] Simfonije iz otroškega obdobja (1764-1771)

• Simfonija št. 1 v Es-duru, K. 16
• Simfonija št. 2 v B-duru, K. 17
• Simfonija št. 3 v Es-duru, K. 18
• Simfonija št. 4 v D-duru, K. 19
• Simfonija št. 5 v B-duru, K. 22
• Simfonija št. 6 v F-duru, K. 43
• Simfonija št. 7 v D-duru, K. 45
• Simfonija št. 8 v D-duru, K. 48
• Simfonija št. 9 v C-duru, K. 73 (1773)
• Simfonija št. 10 v G-duru, K. 74
• Simfonija št. 11 v D-duru, K. 95
• Simfonija št. 12 v G-duru, K. 110
• Simfonija št. 13 v F-duru, K. 112
• Simfonija št. 14 v A-duru, K. 114

[uredi] Simfonije salzburškega obdobja (1772-1781)

• Simfonija št. 15 v G-duru, K. 124 (1772)
• Simfonija št. 16 v C-duru, K. 128 (1772)
• Simfonija št. 17 v G-duru, K. 129 (1772)
• Simfonija št. 18 v F-duru, K. 130 (1772)
• Simfonija št. 19 v Es-duru, K. 132 (1772)
• Simfonija št. 20 v D-duru, K. 133 (1772)
• Simfonija št. 21 v A-duru, K. 134 (1772)
• Simfonija št. 22 v C-duru, K. 162 (1773)
• Simfonija št. 23 v D-duru, K. 181 (1773)
• Simfonija št. 24 v B-duru, K. 182 (1773)
• Simfonija št. 25 v g-molu, K. 183 (173d B) (1773)
• Simfonija št. 26 v Es-duru, K. 184 (1773)
• Simfonija št. 27 v G-duru, K. 199 (1773)
• Simfonija št. 28 v C-duru, K. 200 (1774)
• Simfonija št. 29 v A-duru, K. 201 (1774)
• Simfonija št. 30 v D-duru, K. 202 (1774)

[uredi] Pozne simfonije (1781-1791)

• Simfonija št. 31 v D-duru, K. 297 (1778)
• Simfonija št. 32 »Uvertura v italijanskem stilu« v G-duru, K. 318 (1779)
• Simfonija št. 33 v B-duru, K. 319 (1779)
• Simfonija št. 34 v C-duru, K. 338 (1780)
• Simfonija št. 35 »Haffnerjeva« v D-duru, K. 385 (1782)
• Simfonija št. 36 »Linz« v C-duru, K. 425 (1783)
• Simfonija št. 37 v G-duru, K. 444 (1784)
• Simfonija št. 38 »Praška« v D-duru, K. 504 (1786)
• Simfonija št. 39 v Es-duru, K. 543 (1788)
• Simfonija št. 40 v g-molu, K. 550 (1788)
• Simfonija št. 41 »Jupiter« v C-duru, K. 551 (1788)

[uredi] Ostala orkestralna glasba

• 27 klavirskih koncertov
• 7 violinskih koncertov (KV 207, KV 211, KV 216, KV 218, KV 219, KV 268?, KV 271a?)
• 4 koncerti za rog in orkester
• 3 koncerti za flavto in orkester
• 2 koncertantni simfoniji
• 1 koncert za klarinet in orkester, A-dur
• Koncert za fagot in orkester, B-dur, KV 191
• Koncert za flavto, harfo in orkester v C–duru
• Kasacije
• Divertimenti
• Serenade
• Koračnice in plesi za orkester

[uredi] Opere

• Die Schuldigkeit des ersten Gebots (1767, KV 35)
• Apollo in Hiacinta (1768, KV 38)
• Bastien in Bastiena (Boštjan in Boštjana; 1768, KV 50)
• La finta semplice (1768, KV 51)
• Mitridate, Re di Ponto (1770, KV 87)
• Ascanio in Alba (1771, KV 111)
• Il sogno di Scipione (1771, KV 126)
• Lucio Silla (1772, KV 135)
• La finta giardiniera (1775, KV 196)
• Il re pastore (1775, KV 208)
• Zaide (1780, KV 344), osnutek
• Idomeneo (1781, KV 366)
• Beg iz Seraja (1782, KV 384)
• L'oca del Cairo (1783, KV 422), osnutek
• Lo sposo deluso ossia La rivalità di tre donne per un solo amante (1783, KV 430), osnutek
• Gledališki ravnatelj (1786, KV 486)
• Figarova svatba (1786, KV 492)
• Don Giovanni (Il dissoluto punito ossia il Don Giovanni; 1787, KV 527)
• Così fan tutte ossia La scuola degli amanti (1790, KV 588)
• Čarobna piščal (Die Zauberflöte) (1791, KV 620)
• La Clemenza di Tito (1791, KV 621)

[uredi] Cerkvena glasba

• 19 maš, med njimi:
  • Maša v c-molu KV 427/414a
  • Maša za kronanje (Krönungsmesse) KV 317
  • Waisenhausmesse KV 139
  • Spatzenmesse KV 220
• Rekvijem v d-molu, KV 626
• 4 litanije
• 2 večernice (Vespere)
• Oratorij: »Dolžnost prve zapovedi« (1766/67, KV 35)
• Oratorij: »La Betulia liberata« (1771, KV 118)
• Kantate
• Moteti za sopran in orkester, med njimi:
  • »Exsultate, jubilate«, KV 164
• 17 cerkvenih sonat
• Ave verum corpus (KV 618)

[uredi] Glasbene datoteke